Sedmi dan: Potovanje od Hamburga do Bruslja

Drugo jutro v Hamburgu. Prav veliko časa več nisem imel, zato sem se le še malo sprehodil po mestu. Najprej pa sem se usedel na U-Bahn. Lani se z njim nisem peljal in mislim, da se zame že spodobi. Odepljal sem se do postaje ob jezeru Alster, okrog katerega je zrasel Hamburg. Pravzaprav gre za 2 jezeri, večji Aussenalster in manjši Binnenalster.

  

Iz jezera je speljan kanal mimo mestne hiše proti Labi. Tu so ob kanalu "znane" Alsterarkaden, glavna znamenitost Hamburga. A potem ko vidiš plečnikove arkade na tržnici v Ljubljani, te ne gane več veliko. So pa seveda lepe.

 

 

Ponovno mimo mestne hiše in malo skozi center.

  

Še en smetnjak s sporočilom.

  

Verjetno je bila razprodaja. :)

 

  

Vmes sem šel tudi mimo največje trgovine z elektroniko na svetu (tako trdijo sami).

 

Naslednja je bila Chilehaus. Hiša, ki s svojo obliko in fasado spominja na čezoceansko potniško ladjo. Takšne kot so nekdaj plule iz Hamburga proti Ameriki.

 

 

  

Še kratek spehod ob kanalih in skozi Speicherstadt in čas je bil za povratek do hostla.  

 

  

Vzel sem svoj nahrbtnik in odkorakal do Hbf, si kupil malo hrane za na pot in na vlak. Zapustil sem mesto ob 10:46 z vlakom proti Bremnu, Dortmundu, Düsseldorfu in Kölnu, kjer sem iztopil.

  

Imel sem 45 min do naslednjega vlaka, zato sem se usedel na peronu na klopco in pojedel. Ravno ko sem nehal, slišim po ozvočenju, da omenjajo moj vlak in .... da je odpovedan zaradi stavke in naj se potniko zglasimo na informacijah. Na srečo je bil organiziran nadomestni avtobus (teh sem že navajen :) ). Na avtobus sem prišel med prvimi, kljub temu da se sploh nisem prerival (za razliko od veliko drugih :( ). Avtobus je bil dvonadstropen in usedel sem se v prvo vrsto zgoraj. A pot ni bila zanimiva, saj je vse ravno. Poleg tega me je hitro premagala utrujenost in malo sem zadremal. Ko sem se zbudil smo ravno prečkali mejo in prišli v ... Belgijo. Rekli so nam, da bo pot do Bruslja trajala približno 3 ure.

Žal ni bilo tako "hitro". Z vlakom bi bili v manj kot 2 urah. Z avtobusom pa smo rabili skoraj 4 ure. V 3 smo prisli do Bruslja in potem se debelo uro do postaje. Kljub pozni uri so bili še vedno vsi na cesti. 

 

Do hostla sem prilezel ob pol 9. Dolga pot.

Na srečo je danes zvečer stavke konec. Jutri bom odkrival Belgijo.

 

Šesti dan: Hamburg

Po dogodku, ki mi dolgo ne bo dal miru sem čez čas zaspal. Sedaj se vrnimo na temo bloga!

 

Zbudil sem se še zadnji hip. Sprevodnica je rekla, da me pride zbudit pol ure pred mojo postajo. Nato slišimo po ozvočenju postajo 10 min pred mojo, jaz pa v postelji! Skočim ven, pograbim ščetko in pasto in ss grem umit. Pridem nazaj, se oblečem, spakiram vse in že najavljajo mojo postajo! Oprtam si nahrbtnik in pridem do vrat, ko se vlak ustavi! Stopim na peron! Sem v HAMBURGU!!!!!

 

 

Odpravil sem se proti hostlu, tam odložil prtljago in se odpravil po mestu. Hamburg sem obiskal že lani in v prvem trenutku se mi je prikupil (ubistvu že v turističnem vodniku).

 

Hamburg je pristaniško mesto ob reki Labi in drugo največje nemško mesto! Je medijski center Nemčije in ima več mostov kot Benetke. Ponovni prihod v mesto ni bil niti najmanjši problem. Prav veselil sem se spet sprehodov po živahnih ulicah centra, trga pred mestno hišo in impresivnega Speicherstadta (skladišče pristanišča - zgrajeno je bilo ko se je Hamburg priključil Nemčiji, zato da ohrani prosto carinsko cono pristanišča.).

 

Vreme je bilo slabo zato sem moral dan preživeti nekje notri! Odpravil sem se v pomorski muzej, za katerega je lani zmanjkalo časa! V 9 nadstropjih je z več 26'000 modeli predstavljena celotna zgodovina pomorstva v Hamburgu, Nemčiji in svetu. Muzej mi je vzel 3 ure, vsi so hiteli mimo mene, jaz pa sem mislil, da grem prehitro.

Pot Jamesa Cooka, ko je potoval okoli sveta. Malo je zavijal...

 

 

 Zanimiv model podmornice ... na veter?

 

 

Relief sveta (poudarjen seveda).

 

 

 Tu sem dojel, kako imajo lahko tako veliko modelov.

 

 

 Model največje ladje za kontejnerje na svetu.

 

 

 Ladje v flašah. =)

 

 

Model pristanišča Bremerhaven. 

 

 

Morda sem hitel tudi zato, ker sem točno vedel kam grem po muzeju. Tako muzej kot moj naslednjo cilj sta v Speicherstadtu, le na drugem koncu in sprehod skozenj je bil enkraten.

 

  

 

Ob poti sem videl smetnjak z zanimivim napisom. Prevod: jem ti iz roke.

 

 

 

 

Šel sem v Miniatur Wunderland. Sprva le železniška maketa, ki je prerasla v mnogo več. Premika se vse! Vlaki, avtomobili, letala po letališču in zraku in celo ladje (po pravi vodi). V številnih tematskih svetovih vidiš marsikaj. Vmes sem šel v menzo in si privoščil to kar se spodobi za te kraje: Currywurst mit Pommes. Tudi to sem pogrešal od lani.

Med 812 Slovenci sem jaz kar 2-krat!

 

 

Letališče.

 

 

 Las Vegas.

 

 

Smučišče v Avstriji.

 

 

Gore v Švici.

 

 

 

 

Zanimiva pipa na stranišču Wunderlanda. Na sredini ven teče voda, iz ´kril´ pa piha zrak, da si posušiš roke. Kaj si bodo se izmislili? 

 

 

V Wunderlandu sem preživel 4 ure (veliko premalo, a bilo je že pozno). Še kratek sprehod po mestu in šel sem nazaj do hostla.

Das Rathaus.

 

 

 

 

 

Jutrijšnji dan je še v načrtovanju. Smer je znana. Z vlakom proti JZ!

Nočni vlak iz Züricha

Včeraj sem zapustil Zürich ob 20:42. Vožnja je trajala slabih 12 ur in mislil sem, da ne bo nič posebnega. Kako sem se motil!

 

Dogodek, ki se je zgodil mi je dal veliko misliti in težko sem se odločil ali bi ga objavil ali ne. Morda bo dal misliti še komu.

 

V Zürichu je v moj kupe prišel še en potnik. Bil je iz Eritreje (vzhodna Afrika), govoril je malo angleško in nič nemško. Na postaji se je poslavljal verjetno od brata in očeta (tako je izgledalo). Na poti do Basla me je spraševal iz kje sem in če vem kako je z delom v Sloveniji, predvsem pa na Danskem in Švedskem. Verjetno je bil namenjen tja iskat službo. Pojedla sva vsak svojo večerjo. Ko je nehal mi je ponudil zadnjega od 3 mini sendvičev, ki jih je kupil na vlaku.

 

Za Baslom smo zapustili Švico in prišli nazaj v Nemčijo (torej EU). Na vlak sta v Baslu prišla tudi 2 komando policaja. Vstopila sta v vsak kupe in ga pregledala. Malo dlje sta se zadržala v našem. Sopotnik namreč ni imel nobenega dokumenta. Policaja sta kmalu šla naprej in mislil sem, da je to konec. Še spraševal me je (zelo prestrašeno) če mislim, da gresta z nami do cilja. Odgovoril sem da verjetno le do prve postaje v Nemčiji.

 

In res je bilo! A prej sta se vrnila in sopotnik je moral vzeti svoje stvari in oditi z njima. Veliko se ni obotavljal, bil zelo prestrašen.  Ko je zapustil kupe je policaj prišel pogledat, če je res vse vzel. V Freiburgu sem pogledal skozi okno in poleg mojega sopotnika sta pripeljala še 4 druge (po izgledu bi rekel Arabci). Na peronu so počakali, dokler ni pripeljal policijski kombi. Odpravili so se proti kombiju, moj sopotnik se je vidno obiral. V nekem trenutku se je obrnil in stekel. A prišel ni daleč. Le nekaj metrov. Policaj ga je namreč takoj videl in ujel v nekaj metrih, sopotnik pa se je tudi takoj ustavil. Policaja sta ga posedla v kombi in so se odpeljali z železniške postaje. Takoj za njimi pa še mi!

Peti dan: Po poteh Glacier Expressa

Dan kot je bil današnji bi za marsikoga predstavljal test vzdržljivosti. Na vlaku sem bil od 8:29, ko sem zapustil Fribourg do prihoda v Zürich ob 18:23. Z najhitrejšo povezavo bi sicer potreboval le uro in pol, a danes je bila glavna pot, ne cilj!

 

Od Fribourga preko Berna in Spieza (progo sem prevozil že petič v 5 dneh!) proti prelazu  Lötschberg. Takoj po Spiezu zavije proga med gore in pokrajina je bila prelepa! Strma pobočja, slapovi, skale, ...

 

Železnica se je počasi vila proti tunelu...

 

 

 

 

 

Sedaj je sledil spust v dolino Valais, ki je ponovno ponunjal prekrasne razglede.

 

 

Kraj Visp v dolini. Vhod v dolino proti Zermattu in Matterhornu.

 

 

V Brigu sem zapustil "normalno" železnico in presedel na ozkotirno Matterhorn Gotthard Bahn.

 

 

Peljali smo se ob reki Rhoni proti izviru skozi prelepo naravo in mimo turističnih krajev (Lax). Naš vlak je imel zamudo 5 minut, jaz pa sem imel do naslenjega vlaka 7 minut za prestop, zato sem na vsaki postaji preverjal urnik in štel minute in sekunde. Že smo malo pridobili, pa smo spet izgubili. Dolino smo zapustili pred koncem in se skozi tunel pod prelazom Furka prestavili v kanton Uri in v kratem dosegli mesto Andermatt.

 

 

 

 

Stara proga pelje prav čez prelaz, a se uporablja le za muzejski vlak.

 

 

 

Srečali smo ga!

 

 

V Andermatt smo prisepeli pravočasno. Ponovno presedanje, tokrat na vlak proti Disentis / Muster (drugo ime je retoromansko).

Vzpon na naslednji prelaz. 

 

 

 

Tokrat smo se povzpeli čez prelaz Oberalp, najvišja točka tega dne na 2033m. Sledil je spust v četrti kanton: Graubunden.

 

 

S prelaza smo se spuščali ob drugi zelo pomembni evropski reki: Ren. Razgledi na hribe in naravo so bili ponovno Wunderschön.

 

 

 V Disentisu sem se usedel na vlak RhB (Rhätische Bahn) in se naprej po dolini Rena odpeljal do glavnega mesta kantona, Chur.

 

 

 Vlak, ki me je pripeljal do Disentisa.

 

 

Dolina se je tu že zelo položila, a proti koncu poti je čakala še ena naravna znamenitost. Železnica se je skupaj z reko spustila v gloko, strmo dolino (kanjon) s strmimi, snežno belimi, skalnatimi stenami. Reko smo nekajkrat prečkali, tako da sem lahko slikal le z 1 strani in mi ni bilo potrebno skakati z ene na drugo. 

 

 

 

  

V Churu sem presedel še zadnjič (tokrat nazaj na normalne tire) in se zelo hitro prestavil v Zürich.

 

Končni rezultat je 6 kantonov, prav toliko vlakov, 3 prelazi in 10 ur vožnje. Del poti (Brig - Chur), ki sem ga opravil je tudi na trasi znamenitega Glacier Expressa, ki povezuje Zermatt in St Moritz. Potovanje bi na tej relaciji tako trajalo manj in nebi 2-krat presedal, a manjša bi bila tudi vsebina moje denarnice. Glacier Express je (tako kot Jungfraubahn) eno najlepših in posledično najdražjih doživetij v Švici.

 

Zvečer sem preživel še 2 uri v mestu nato pa na nočni vlak. Kje se bom zbudil povem jutri.