München - drugi del

Drugo jutro v Münchnu je že zgodaj pokazalo kakšen bo cel dan: sončen in vroč. Z Brigito sva se (po zajtrku seveda) odpravila do Olimpijskega parka in BMW Welta. Ko sva izstopila s podzemne železnice, sva ugotovila, da je imelo tudi pol Münchna enake načrte kot midva. Tako sva se v množici ljudi prebila iz podzemlja in šla takoj v BMW Welt, kjer še ni bilo take gneče. To je ogromen prostor, kjer bi lahko ljubitelji avtomobilov preživeli cel dan odprtih ust (kot jaz na železniški postaji).

 Nato sva se sprehodila skozi Olimpijski park in se vzpela na vrh griča, s katerega vidiš celoten olimpijski kompleks, vidi se pa tudi center Münchna in Alpe v ozadju. 

Pogled na zelenje, olimpijski stadion in dvorane je res impresiven. Ob spustu sva pred grmovjem ob poti videla majhnega zajca, ki se naju je seveda hitro ustrašil in skočil nazaj v gozd, a uspelo nama ga je slikati (zelo majhen, rjav na sredini slike). =) 

Spet sva se usedla na U-Bahn in se odpeljala v center, kjer sva se opremila s še enim litrom hladne vode in se okrepčala na kosilu (McDonalds. Kaj naj rečem, ... Trenutek slabosti?) Nazaj na U-Bahn proti jugu. Na postaji, kjer sva izstopila, sva ugotovila, kam je odšla druga polovica Münchna (tista, ki ni šla v olimpijski park): na bregove reke Isar. Na srečo tokrat nisva imela istega cilja, ampak sva jih le opazovala ob najini poti. Šla sva v živalski vrt. Ko sva prišla noter sva pogledala urnik predstav, pogledala na uro in začela teči na drug konec živalskega vrta. Pogledat sva šla male polarne medvede. Mladička sta se igrala na soncu na kopnem, mama pa je točno vedela kaj je najbolje in se cel čas hladila v vodi. 

Sledil je zelo podroben ogled živalskega vrta, videla pa sva številne lepe, eksotične in velikokrat tudi smešne živali. 
Lama z zelo zanimivo frizuro. V ozadju druga lama ...

Dva ptiča z blond trajno.

Tudi morski levi so uživali v soncu in niso bili ravno aktivni.

Opice so sedele v senci in druga drugi trebile bolhe. =)

Še pavu se ni dalo šopiriti.

Vse 4 gorile so bile v približno enaki pozi. Je bil očitno dober party prejšnji dan.

Šel sem tudi v netopirjo jamo (šel sem sam, Brigita je raje ostala zunaj). Ogled živalskega vrta sva zaključila pri žirafah. 

Spet na U-Bahn proti domu, postanek v Aldiju, kjer sva nakupila za večerjo in domov. Sledila je ponovno kratka osvežitev v jezeru, tokrat Regatta-Park-See ki je namenjen prav za kopanje (za razliko od Regattasee, ki je v osnovi namenjen veslanju) in zato tudi nekoliko toplejše, zato se mi ni iz vode prav nič mudilo. Brigita je tokrat ostala doma in pripravila večerjo, se mi je pa pridružil Žiga. Po večerji (odlični večerji =) ) je sledilo še nekaj krogov taroka in počasi spat. Bil je dolg dan.

V nedeljo zjutraj sem zbasal vse kar sem imel sabo v majhen nahrbtnik, še pojedel zajtrk in Brigita me je odpeljala do U-Bahna, s katerim sem šel do Hauptbahnhofa. Tja sem prišel ob 11:45, torej več kot dovolj časa (po urniku bi moral vlak odpeljati ob 12:15, a je imel zamudo 20 minut). Tako sem se usedel na klopco na peronu in sedel (upam da ne odprtih ust) in gledal kaj vse se dogaja okoli mene. Nekaj minut pred prihodom vlaka pa se spomnim, da nimam čisto nič denarja in tudi nič hrane, čaka me pa 6 urna vožnja do doma. Odtekel sem do najbližjega bankomata, dvignil denar (medtem sem se stalno obračal proti peronu) in odtekel do prvega kioska, ki je prodajal sendviče, preste,... in si vzel hrano za na pot. Ko sem se vrnil do perona, je vlak ravno ustavil. Ko sem si oddahnil, sem našel svoj vagon in poiskal svoj sedež. Pot nazaj je minila zelo hitro in brez večjih problemov, vsaj do Beljaka. Tam pa vsi dol in pot pod noge do Gleis 8, ki je na drugem koncu mesta (ni tako daleč, a v podhodu ni bilo videti konca). Na novem vlaku ni bilo problemov in do Jesenic smo nadoknadili še preostalo zamudo. Še kratka vožnja do Ljubljane in prvo popotovanje se je končalo. Še dva tedna, nato pa zares.