Včeraj sem zapustil Zürich ob 20:42. Vožnja je trajala slabih 12 ur in mislil sem, da ne bo nič posebnega. Kako sem se motil!
Dogodek, ki se je zgodil mi je dal veliko misliti in težko sem se odločil ali bi ga objavil ali ne. Morda bo dal misliti še komu.
V Zürichu je v moj kupe prišel še en potnik. Bil je iz Eritreje (vzhodna Afrika), govoril je malo angleško in nič nemško. Na postaji se je poslavljal verjetno od brata in očeta (tako je izgledalo). Na poti do Basla me je spraševal iz kje sem in če vem kako je z delom v Sloveniji, predvsem pa na Danskem in Švedskem. Verjetno je bil namenjen tja iskat službo. Pojedla sva vsak svojo večerjo. Ko je nehal mi je ponudil zadnjega od 3 mini sendvičev, ki jih je kupil na vlaku.
Za Baslom smo zapustili Švico in prišli nazaj v Nemčijo (torej EU). Na vlak sta v Baslu prišla tudi 2 komando policaja. Vstopila sta v vsak kupe in ga pregledala. Malo dlje sta se zadržala v našem. Sopotnik namreč ni imel nobenega dokumenta. Policaja sta kmalu šla naprej in mislil sem, da je to konec. Še spraševal me je (zelo prestrašeno) če mislim, da gresta z nami do cilja. Odgovoril sem da verjetno le do prve postaje v Nemčiji.
In res je bilo! A prej sta se vrnila in sopotnik je moral vzeti svoje stvari in oditi z njima. Veliko se ni obotavljal, bil zelo prestrašen. Ko je zapustil kupe je policaj prišel pogledat, če je res vse vzel. V Freiburgu sem pogledal skozi okno in poleg mojega sopotnika sta pripeljala še 4 druge (po izgledu bi rekel Arabci). Na peronu so počakali, dokler ni pripeljal policijski kombi. Odpravili so se proti kombiju, moj sopotnik se je vidno obiral. V nekem trenutku se je obrnil in stekel. A prišel ni daleč. Le nekaj metrov. Policaj ga je namreč takoj videl in ujel v nekaj metrih, sopotnik pa se je tudi takoj ustavil. Policaja sta ga posedla v kombi in so se odpeljali z železniške postaje. Takoj za njimi pa še mi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar