Današnji dan se je začel zelo zgodaj. Vstal sem že ob pol 6 (upam, da nisem v sobi nikogar zbudil) in se takoj spravil ven iz sobe. Potovalni nahrbtnik sem pustil v hostlu in se napotil na Interlaken West. Kratka vožnja do Interlaken Ost, tam pa prestop na začetek dogodivščine.
Začel sem na višini 500 m. S prvim vlakom (ozkotirnim) sem se odpeljal do mesteca in smučarskega središča Grindelwald na višini 1000 m. Drugi prestop, tudi ozkotirna in še zobata železnica do gorskega sedla Kleine Scheidegg na višini 2000 m.
Pogled na Eigerjevo severno steno.
Še zadnji prestop na Jungfrau bahn, 1 ura vožnje (samo po tunelu saj proga poteka skozi gore Eiger, Mönch in Jungfrau) in bil sem na Jungfraujoch, najvišji železniški postaji v Evropi na 3400 m. Ob vsakem prestopu je bil vlak bolj poln, na zadnjem so nekateri celo stali.
Zadnji vlak se je na poti ustavil še na vmesni postaji (razgled ni nič boljši kot z vrha). Na vrh sem tako prispel ob 9:00. Krožna pot po celotnem kompleksu je urejena in uspelo mi je priti še pred glavno hordo. Prvi cilj je razgledna ploščad Sfinga, do katere prideš z dvigalom na višino 3500 m. Temperatura na vrhu je povsem zimska. Kljub temu, da sem vedel kaj me čaka in sem prišel pripravljen, je vseeno mraz (-3 stopinje in veter do 50 km/h). A razgled na vrhu je res fenomenalen in vreden malo mraza. Pogled na Jungfrau, Mönch, ledenik Eismeer in dol na Kleine Scheidegg je bil res lep. Tam sem bil verjetno kakšne pol ure.
Nato nazaj dol z liftom in do ledenika, kjer je urejena tudi kratka smučarska in sankaška proga. Potrebno je bilo nadeti očala, saj se je zelo bleščalo. Ponovno prekrasen pogled na Mönch in na Sfingo, kjer sem bil nekaj minut nazaj.
Naslednji na poti je bil sprehod skozi ledene hodnike (izklesani so v led, še hodiš po ledu - in to zelo previdno, saj drsi!). Vmes so tudi razstavljene številne ledene skulpture (se vidi da smo še vedno v kantonu Bern, saj je medved še vedno prisoten. :) ).
Še ena razgledna ploščad, tokrar na drugi strani Sfinge, ki ponuja predvsem prekrasen razgled na Jungfrau.
Tako sem zaključil krog po Jungfraujoch. Najraje bi ostal do zadnjega vlaka (čez 2 dni), a žal je moj zadnji vlak v dolino ob 1 (šel sem sicer prej), poleg tega se je tudi vreme nekoliko poslabšalo od jutra. Jungfrau se je zavila v meglice in v dolini je bilo bolj oblačno in se ni več nič videlo.
Pogled na Eiger ob povratku.
Pogled na Kleine Scheidegg.
Nazajgrede je sledil postanek na Kleine Scheidegg za malico in še malo razgleda. Na tem sedlu so restavracije, hoteli, železniška postaja 3 prog in tudi nekaj postaj žičnic, ki spadajo v sklop smučišč Wengen Lauberhorn (moški smuk) Männlichen Grindelwald.
Za pot dol sem tokrat izbral drugo progo, ki gre skozi Wengen in v dolino do Lauterbrunnena. Kako so Wengen zgradili tam kjer so ga mi je velika uganka. Pobočje je zelo strmo, pod mestom pa je več kot 100 metrski prepad. V Wengnu avtomobili niso dovoljeni, potrebno jih je pustiti v Lauterbrunnenu (ali pa raje kar doma) in se gor odpraviti z vlakom.
Vlak na Jungfraujoch.
Vlak v Lauterbrunnen.
Pogled na dolino iz Lauterbrunnena je bil res mogočen. Strme skalne stene preko katerih se zlivajo številni slapovi, na vrhu pa vse zeleno. Tu bi z lahkoto preživel celo poletje, a moja (in tudi od marsikoga drugega) denarnica nebi.
Še kratka vožnja do Interlakna in peš do hostla po nahrbtnik in spet na Interlaken West na vlak proti Bernu. Tam sem prestopil na vlak za Fribourg, kjer bom preživel nadaljni 2 noči.
Ko sem prišel sem potreboval kar nekaj časa, da sem našel hostel. Bil sem zelo blizu, a sem rabil skoraj pol ure. Nahaja se v stari hiši v kateri so tudi knjižnica, bolnica, uprava,... Ob vhodu je sicer pisalo kje je vhod ua hostel, a sem potreboval kar nekaj časa, da sem ugotovil da sem v francosko govorečem delu Švice in takoj sem našel auberge de jeunes (tako nekako) kar pomeni youth hostel.
Ker sem bil zgoden sem se odpravil še na kratek sprehod po mestu. Center je lep in mesto je prijetno, a nič izjemnega ali novega. Predvsem je zelo podoben Bernu: oba imata srednjeveški center (zelo podoben izgled) in oba obdaja reka, le da je v Fribourgu globje in je bila pot v klanec daljša in zahtevnejša :(. Videl sem tudi veliko vodnjakov (če jim lahko tako rečemo), ki so zelo podobni tistim, ki sem jih videl v Bernu, Interlaknu, Schaffhausnu. Kljub vsemu je bil ta sprehod prav prijeten zaključek dneva.
Most nad globoko dolino reke Sarine.
Strma pobočja doline.
Današnji dan je bil res prekrasen in upam da mi bo še dolgo ostal v spominu. Ta izlet sem imel v načrtu že lani, a zaradi številnih ovir (bolezen, vreme,...) ni bil uresničen. Morda tudu zato letos še toliko bolje! :)
Jutri bom odpotoval z vlakom v ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar