Enaindvajseti dan: Edinburgh

Zadnji dan na Škotskem smo preživeli v mestu, kjer smo spali zadnji dve noči, v glavnem mestu Škotske: Edinburghu.

Zjutraj smo se takoj odpravili na Edinburški grad. Postavljen je na zelo strmem in skoraj nedostopnem hribu sredi mesta. Čez dvižni most smo prišli znotraj obzidja. Grad je izjemno dobro ohranjen. Na obzidju so postavljeni topovi, vmes pa je vrhunski razgled na mesto in morje. Med drugim je na gradu tudi najstarejša hiša v Edinburghu iz leta 1130, zraven pa pasje pokopališče, za vojaške in kraljeve pse.

Na samem vrhu gradu je spominska dvorana vsem padlim škotskim vojakom v prvi svetovni vojni. Na drugi strani trga je razstava škotskih dragocenosti: meč, krona in žezlo. Poleg teh je tudi kamen usode (navaden kos kamna, morda inspiracija za J.K. Rowling, ki je tudi Škotinja :) ).

Top, ki ustreli vsak dan ob 13:00.

Pasje pokopališče. =(

Na gradu smo si ogledali še nekdanje grajske ječe. Niso jim dali veliko prostora. Nekateri so spali so na tleh, ostali pa v visečih vrečah nad njimi.

Zapustili smo grad in se sprehodili malo okoli, da smo našli dobro lokacijo preden je bilo ura ena. Takrat namreč vsak dan ustrelijo iz topa na gradu in našli smo tako lokacijo, da smo vse videli in slišali.

Še malo sprehoda po edinburških ulicah in čas je bil za kosilo. Kot večinoma ta teden, smo se ustavili v pubu, kjer so stregli tudi hrano.

Dober tek.

Scott Monument.

Hotel (verjetno ne ravno poceni :) ).

Po kosilu smo nadaljevali ponovno na grajskem hribu. Od gradu vodi ulica Royal Mile, ki je bila v srednjem veku glavna mestna ulica. Videli smo cerkev in malo pogledali po trgovinah, nato pa smo si ogledali bolj nenavadne prizore: Edinburško podzemlje. The real Mary King's Close je nekdanja ulica, ki so jo z novejšimi zgradbami kar prekrili. V 18. stoletju so na temeljih starih hiš zgradili nove, ulice pa so ostale vmes, zapuščene do pred dvajsetimi leti, ko so začeli z vodenimi ogledi. Popeljali so nas skozi celotno zgodovino mesta in njegovih prevbivalcev. Izvedeli smo o žandarjih, kugi, kanalizacijskem sistemu in kako je potekalo vsakdanje življenje meščanov.

Nazaj na površju in svetlobi smo se obrnili proti domu. Sprehodili smo se po ulici Princess Street in počasi proti našemu koncu mesta Haymarket. 

Pogled na grad s Princess Street.

V bližini doma smo šli na večerjo, potem pa domov, spakirat in spat. Jutri zgodaj zjutraj me namreč oči in mami zapuščata in se vračata v Ljubljano, jaz pa potovanje nadaljujem na vlaku ...