Enajsti dan: Bristol in Bath

Tokrat sem se prvič zbudil v hostlu, kjer ni zajtrka. Takoj sem se umil, oblekel in našel prvo kavarno in si privoščil majhen zajtrk (ne angleški). Odpravil sem se na železniško postajo in se zapeljal v 15 minut oddaljeni Bristol. Sprva sem mislil tu spati, a je hostel v Bathu bistveno bližje železniški postaji.

Od postaje sem se z ladjico odpravil po kanalu proti centru, tam prestopil na drugo in odplul do muzeja ladje SS Great Britain.

To je parnik, ki je bil zgrajen leta 1843 in se še danes smatra za prednika vseh moderih ladij. Bil je največja ladja v tistem času, prvi parnik z vijakom in prva velika ladja, ki je bila narejena iz železa in ne lesa. A po nekaj desetletjih uporabe, ko je niso več potrebovali, jo je čakal žalosten konec. Ker ni bilo denarja za obnovo, so jo na Falklandskih otokih (tam je končala) odpeljali v plitek zaliv, tako da je nasedla in ji preluknjali trup, da je nebi odneslo.

V 70. letih so se angleži zbrali in jo pripeljali nazaj v domačo luko v Bristol, v suhi dok v katerem je bila zgrajena in uredili muzej. Ta je zelo zanimiv, sprehodiš se lahko po celi ladji, a najbolj zanimivo je prišlo na koncu.

 

 

 

 Ženski prepir na ladji. :)

 

Povzpel sem se na jambor in nato po vodoravnem drogu vse do konca (zavarovan seveda!). Hodil sem po vrvi nekaj 10 metrov nad ladjo in nato nad pomolom. NORO!!!!!

 

 

 

 

Ko sem varno prišel dol, sem se sprehodil do centra. Bristol je prav lepo mestece, a brez posebnih znamenitosti.

 

Usedel sem se na avtobus in se odpeljal do druge znamenitosti mesta, ki je tako kot SS Great Britain, delo enega najbolj znanih inženirjev zgodovine: Isambard Kingdom Brunel. Bristolu bi lahko rekli tudi mesto Brunela. :) Bil je namreč tudi glavni, ki je dal zgradit železnico London - Bristol in šef družb First Great Western Railway in Western Steamship Company (tudi SS Great Britain). Ogledal sem si še Clifton Suspension Bridge, prav tako zgrajen v sredini 19. stoletja in tako kot pranik, je tudi most zelo pomemben, saj je tudi prvi svoje vrste, narejen iz železa. Razgled z vrha je nor in tudi most sam je prekrasen. Žal je tudi znan po tem, da so na njem številni končali svoje življenje, zato ima visoke ograje in table na vseh straneh. 

 

 

 

 

Sledil je povratek v Bath in ogled še enega prekrasnega mesta z bogato zgodovino. Mesto ima velik pomen že vse od časa rimskega imperija, ko so tu odkrili termalni vrelec, edini na celem otoku (še danes). V srednjem veku so tu ponovno odkrili vrelce in hitro je mesto postalo termalno središče (od tu tudi ime Kopel). Sem so prihajali predvsem bogatejši otočani. Mesto je lepo in vredno ogleda, a takšne skoraj evforije in hord turistov pa vseeno ni vreden.

 

Med sprehodom skozi mesto in park sem opazil, da imajo v Bathu zelo pogumne veverice. V nekaj minutah v parku sem videl kar 4. Ena je skoraj pozirala. :)

  

 

Katedrala v Bathu.

  

Po večerji sem se odpravil še pogledat ohranjene rimske terme. Rimljani so bili nad vrelcem navdušeni in so verjeli, da je to delo bogov. Uredili so ogromen kompleks bazenov, saven in vsega kar paše zraven. Skoraj vse se je ohranilo še do danes in je eden od najbolje ohranjenih ostankov Starega Rima v Evropi.

 

Zvečer sem rezerviral hostel v katerega se selim jutri z vlakom ...