Osemindvajseti dan: Potsdam

V Dresdnu sem se zbudil v deževno in nevihtno jutro. Po zajtrku sem se odpravil na postajo, kjer sem se usedel na vlak nazaj proti Berlinu. Sprva sem mislil tam spati, a ker so bili vsi hostli na približno dobri lokaciji polni, sem šel v Dresden.

V Berlinu sem ostal le na postaji in v 20 minutah nadaljeval vožnjo v mesto Potsdam, ki je danes že skoraj predmestje Berlina. Tu je sedež deželnega parlamenta Brandenburg. V času Prusije in dokler je bila Nemčija kraljevina (do prve svetovne vojne) je bil v Potsdamu kraljevi sedež. Danes Nemčija ni več kraljevina, njena bogata dediščina pa ostaja in krasi mesto Potsdam, ki je obdano s prekrasnimi parki, mogočnimi palačami in številniki jezeri. Največji pečat je na mestu pustil kralj Friderik II oz. Friderik Veliki. Bil naj bi izjemno odprt in razgledan človek, ki je izjemno cenil tujo kulturo. Nizozemska mu je bila tako všeč, da je dal v mestu zgraditi celo mestno četrt v takem slogu, prebivalce je le prosil, da se v hiše vselijo, od njih ni zahteval plačila.

S postaje sem se tako najprej sprehodil do centra mesta. Ogledal sem si novi stari deželni parlament. Tako kot velik del Dresdna, je bil tudi ta porušen (druge pomembne zgradbe so ostle neporušene). Parlament je bil ponovno odprt šele leto nazaj. Zraven je še vedno v delu nek drugi objekt, ki je bil verjetno prav tako porušen med vojno. Brez teh informacij bi res težko rekel, da je taka zgradba zrasla v 21. stoletju.

Cerkvena kupola v ozadju.

Nasproti parlamenta stoji cerkev Svetega Nikolaja. Kot se zame spodobi, sem se povzpel na kupolo in si od tam ogledal panoramo mesta. Stopnice so bile najožje, kar sem jih videl. Občasno se je zataknil celo moj nahrbtnik. Izhod iz stopnišča je bil visok največ meter in pol, a verjetno manj. 

Se je pa videlo, da smo v Nemčiji. Ob vratih je bil zaslon, ki je kazal, kdaj kdo prihaja oz. kdaj lahko greš dol, saj na stopnišču ni prostora za srečanje. 

Za Potsdam bi z gotovostjo trdil, da je eno najbolj gozdnatih mest na svetu. Poleg tega ga obdajajo številna jezera in jezerca, ki mu dajejo nekakšno pravljično podobo. Se pa tako kot v Dresdnu (in verjetno še kakšnem vzhodnonemškem mestu) prepletata stara arhitektura in socialistični bloki.

Od cerkve sem nadaljeval do nizozemske četrti. V trenutku sem mislil, da sem spet v Amsterdamu (manjkali so le kanali). Tu sem se malo ustavil in si privoščil posladek: ledeno kavo. :)

Iz malega Amsterdama sem nadaljeval proti severu do mestnih vrat Nauener Tor. Še posebej lepo izgledajo, ko skozi zapelje tramvaj. :) 

Vrnil sem se malo proti centru in zavil na glavno peš ulico in se sprehodil do drugih mestnih vrat na zahodu: 

Bradenburger Tor (nekoliko manjša kot v Berlinu).

Tu se začnejo kraljevi vrtovi in palače (so tudi na drugih delih mesta, a tu jih je največ, vrtovi pa so največji). Najbolj znana se imenujeta Sanssouci Schloss in Park. Oba je dal zgradit prav Friderik II. Grad oz. raje palača je postavljena na vrhu 6 teras vinogradov (očitno je Friderik rad pil vino. Morda pa je imel rad trgatve :) ). Rokoko palača na vrhu teras in z vodometom spredaj izgleda noro. Tudi jaz bi tu živel :). 

Povzpel sem se na vrh vseh šestih teras in si palačo in številne ornamente ogledal tudi od bliže.

Cel čas v parku me je iz ozadja strašil star mlin na veter. Očitno me Nizozemska noče še zapustiti. :) 

Nato sem nadaljeval skozi park. Ob poti sem videl dva zelo zanimiva kipa. Eden je kazal rit vsem, ki so šli mimo.

Sledil je zelo simpatičen siciljanski park, v katerem so bile tudi palme in več rož, kar je naredilo vse skupaj bolj živahno. Med drugim je bil tudi tunelček iz zelenja, kjer je bilo verjetno ob vročih poletnih dneh (kot danes :) ) zelo prijetno in hladno.

Kot zadnjega sem si ogledal še park Orangerie pred enakoimensko palačo. Zame najlepši del celotnega parka. Velik vodomet, kamnite stopnice z obeh strani, v ozadju kamniti oboki preraščeni z zelenjem, vmes pa številne kamnite posode z vijoličnimi rožami. Glede na to, da časa za ogled celega parka nisem imel, sem zadnje pol ure ostal tu in občudoval Orangerie park.

Ko je prišel čas, sem se odpravil na avtobusno postajo pred Orangerie in se z avtobusom odpeljal do železniške postaje Park Sanssouci. Tu je bila za za kralja Friderika zgrajena železniška postaja po vzori angleških podeželskih hiš. Danes je tu sedež Deutsche Bahn Akademie. Dobro vedeti. :)

Od tu sem se z vlakom vrnil na Berlin HBf in od tam do Dresdna. Za mano je še en prekrasen dan. Ni še konec. :) Jutri se bom odpeljal z vlakom ...