Osmi dan: Brugge in Oostende

Zvečer, preden sem šel spat, sem bil še malo v skupinski sobi in sem našel še 2, ki sta imela danes enak cilj kot jaz.

Tako smo po zajtrku odkorakali na Bruxelles Nord in se odpeljali proti mestu Brugge / Bruges. Na vlaku dlje kot skozi vrata ni šlo, saj je bil tako poln. Na vlaku smo izvedeli, da so se prav danes začele počitnice v Belgiji, naš vlak pa je iz Brugga nadaljeval proti Oostende.

Za Brugge sem prvič slišal v filmu In Bruges in si ga zapomnil zato, ker je Colin Farrell stalno govoril fuckin* Bruges. Posnetki mesta pa so bili enkratni.

V Bruggu smo šli najprej do hostla v katerem sta imela rezervacije. Ker je na drugem koncu mesta, smo šli z avtobusom. Šli smo iskat še nekaj za jest v trgovino in smo se odpravili po mestu. Celoten center je obdan in prepleten s kanali. Pravijo mu sicer tudi severne Benetke, a ta primerjava je morda prehuda! Šli smo do kanala in ob njem našli mlin na veter. Spodaj na travi smo pojedli in nato krenili proti centru.

Tako kot Hamburg je tudi Brugge v večini zgrajen iz opek. PREKRASNO!!!! Med zgubljanjem po ulicah in ob kanalih so nastale številne izjemne slike.

  

 

Prišli smo do glavnega trga, ki je res nekaj posebnega. Obdan s srednjeveškimi hišami, na južni strani pa mogočen stolp.

 

 

 

  

  

V nadaljevanju sem si privoščil prvo belgijsko specialiteto: vafelj s čokolado. Rekel bom samo, da upam, da ni moj zadnji. :)

  

Počasi smo prišli do drugega konca mesta in se usedli v park in se malo spočili. Po kake pol ure smo se vrnili proti centru in se tam razšli. Onadva sta šla nazaj proti hostlu, jaz proti železniški postaji.

 

Usedel sem se na vlak in v 15 minutah prispel v Oostende. Pristaniško in turistično mesto ob obali severnega morja. Na vlaku sem seveda spet obstal pri vratih.

 

V Oostende sem šel najprej v muzej Amandine. A naj vas ime ne zavede. To je ribiška ladja, v kateri je urejem muzej. Prikazana je zgodovina in tradicija ribištva v mestu. Bil sem malo pozen in sem zato lahko bil v muzeju le pol ure. A vseeno je bilo vredno.

 

 

  

Ko sem prišel iz muzeja sem si ogledal katedralo, nato pa proti obali. 

Tramvaj, ki vozi po celotni belgijski obali.

 

Peščena plaža široka kakih 100m in dolga kolikor seže pogled. Nad plažo ogromno sprejahališče in nato bloki. Ljudi pa ni manjkalo. Vreme je bilo prekrasno: sijalo je sonce in rahlo pihal veter z morja. Jaz sem bil v dolgih hlačah in mi ni bilo vroče. Vsi ostali pa so hodili okrog v kopalkah in malo me je zazeblo, ko se jih videl. V morju jih je bilo zelo malo, zato predvidevam, da prav toplo ni bilo. :) 

 

Počasi sem se odpravil nazaj in si na poti vzel še drugo specialiteto: pomfri z omako. A pomfri je precej drugačen (boljši) od našega, omak pa je poleg ketchupa in majoneze še malo morje. Vzel sem andaluzijsko omako. Pravilno sem se odločil, bila je pikantna.

 

Še kratka (uro in pol) dolga vožnja in bil sem nazaj v Bruslju. Jutri zjutraj bom ponovno zapustil Bruselj in odšel v ...