To jutro sem se zbudil malce prej kot prejšnje dni (že ob 7:30!). Po zajtrku sem se odpravil v polni bojni opremni na postajo Piccadilly in se odpeljal do postaje Crewe.
To je eno glavnih križišč na zahodni železniški progi in postaja je med najprometnejšimi na otoku. Tu se srečajo proge iz Londona, Birminghama, Manchestra, Liverpoola, Škotske in Walesa. Bila je prva postaja ob kateri so zgradili hotel, ki stoji še danes, prva postaja okoli katere so morali speljati obvozno progo za tovorne vlake, da zmanjšajo gnečo na postaji,... Poleg tega je tu zaradi strateške lege tudi ranžirna postaja in tovarna vlakov. Pomembna postaja torej!
Vzel sem si uro in pol in posnel konkrerntno število videov (32 skupaj). Verjetno bi ostal še dlje, a ob 11:10 je pripeljal moj vlak in moral sem naprej. Peljal sem se z vlakom Pendolino proti Škotski po zahodni železniški progi oz. West Coast Main Line, po kateri je nekoč vozil The Coronation Scott (iz muzeja v Yorku). Proga gre med Liverpoolom in Manchestrom, skozi Lancaster in Carlisle in nato pride na Škotsko.
Hotel na postaji Crewe.
Vlak Virgin pendolino, s katerim sem se odpeljal iz Manchestra do Crewe in nato do Edinburgha.
Star zapuščen vlak ob postaji Crewe.
Pokrajina se počasi spremeni iz ravnine v hribovje, število postaj in naselij ob progi se zmanjša, ostanemo le še mi, avtocesta, daljnovod in ovce na številnik pašnikih po okoliških hribih.
Na stranišču na vlaku je bil zelo zanimiv napis. Prvi del za papirnate brisače sem videl na skoraj vseh vlakih, nadaljevanje je bilo pa novo. Definitivno zapustiš WC nasmejan (celotno sporočilo tudi slišiš). :)
Po 3 urah vožnje prispem v Edinburgh na postajo Haymarket. Tu le prestopim na lokalni vlak proti Falkirku. Po pol ure vožnje sem izstopil in se od železniške postaje odpravil do bližnjega puba. Tam sem se usedel in čakal,....
In prišla sta. Po nekaj urah letenja sta oči in mami prispela z letalom in rent-a-carom v Falkirk. Po hrani in pijači smo se odpravili do Falkirk Wheel, kolo, ki dvigne / sputi ladje iz enega kanala v drugega. Zgrajen je bil pred nekaj leti, kot spomenik bogati zgodovini kanalov na otoku. Imeli smo srečo, saj je ladja priplula ravno, ko smo mi bili tam in kolo se je obrnilo. Res izgleda noro.
E pur si muove! (In vendar se giblje!)
Moj ˝vlak˝ za naslednjih 5 dni.
Iz Falkirka smo se odpravili proti našemu B&B v Fort Williamu, v osrčju Škotskega višavja, prav pod najvišjim britanskim vrhom Ben Nevis.
Peljali smo se po dolinah, mimo jezer, čez prelaze,... Razgledi so bili nori, narava je izjemna in težko je z besedami opisati kako mogočno vse skupaj izgleda.
Najbolj divji del pokrajine je bil ob prelazu Glencoe.
Lastnik ima očitno rad samoto. =)
Fort William se sicer nahaja ob morju, a ob pogledu na vodo iz mesta bi težko trdil, da gledaš na morje. Kraj namreč obdajajo gore in prej bi rekel, da si kje v visokogorju na nekaj 1000 m in ne ob morju. A galebi, morski vojn in velika razlika med plimo in oseko (nekaj metrov) ga izdajajo.
Večerja in postanek v lokalnem pubu in čas je bil za spanje. Naslednji dnevi bodo dolgi, a zelo zanimivi. Za nekaj dni bom zapustil svet vlakov. Malo pavze mi morda ne bo škodilo. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar