Sedemindvajseti dan: Dresden

Na vlaku sem se zbudil več kot dve uri pred prihodom, zato sem imel za vse več kot preveč časa. To pa predvsem zato ker smo imeli 90 minut zamude. Iz Amsterdama sem se peljal skozi Porurje, Hanover, Berlin in ob pol 9, namesto ob 7 prispel v Dresden.

Najprej sem šel v hostel, da sem odložil nahrbtnik in opravil check-in. Nato pa nazaj na postajo v Back Werk po zajtrk. Tako sem se ves poln energije odpravil proti mestu.

Od postaje do centra sem šel po glavni peš ulici Prager Straße. Ulica je zanimiva predvsem, ker se ob njej mešajo tipični socialistični bloki in sodobne komercialne zgradbe. Na sredini ulice so bili vodnjaki in za nekatere otroke je bilo že prevroče in so plavali v vodnjaku. Dan je bil res vroč.

Dresdnu so pred vojno (danes še vedno) pravili Firence na Labi, zaradi bogate arhitekture številnih večinoma italijanskih arhitektov. Najprej sem se odpravil do Fürstenzuga, najdaljšega mozaika na svetu. Ena redkih stvari, ki je preživela drugo svetovno vojno. Dolg je čez 100 metrov, narejen pa je iz več tisoč plošic iz porcelana. Na njem so upodobljeni vsi pomembnejši liki iz zgodovine regije Saške (Sachsen). Kot zanimivost je, da je na vseh 100 metrih upodobljena le ena ženska, oz. raje deklica. Našel sem jo kar hitro.

Čisto zraven je simbol Dresdna in njegovega ponovnega rojstva po vojni: Frauenkirche. Mesto je bilo ob koncu druge svetovne vojne s strani zaveznikov večkrat bombardirano in praktično zravnano z zemljo. Po vojni so staro jedro počasi začeli obnavljati. Frauenkirche so kot spomenik in opomin na vojno pustili dobesedno kot kup ruševin vse do združitve Nemčije. Takrat so se odločili, da jo obnovijo. Dokončali so jo šele leta 2005. Ob pogledu nanjo bi težko sklepal. Za ogled znotraj sem bil prezgoden, zato sem se odločil nekam skriti med največjo vročino.

Čisto v centru je prometni muzej. Dresden je za to zagotovo primerno mesto. Bil je na prvi medmestni progi v Nemčiji povezan z Leipzigom. Tako kot proga Liverpool - Manchester v Angliji, je bila proga Dresden - Leipzig v Nemčiji. Muzej je zelo zanimiv z vsemi, predstavljene so vse veje transporta, zraven pa so zanimivo in interaktivno predstavljeni vsi izumi, ki omogočajo sodobni promet. Imajo tudi posebno razstavo proge Dresden - Leipzig, saj je letos 175 let odprtja proge (sami računajte :) ). Kot vrhunec pa imajo tudi železniško maketo!! Zelo lepo.

Iz muzeja sem se odpravil v vročino in se povzpel na vrh Frauenkirche (že dolgo nisem plezal na stolp). Razgled z višine 70 metrov je prekrasen, na staro obnovljeno mesto, reko Labo (Elbe v nemščini) in mostove.

Pogled na obnovljene hiše ob trgu in praznina takoj zdaj. :(

Die Elbe.

Nazaj na trdnih tleh sem se odpravil do nabrežja Labe Brülsche Terrasse, ali kot mu rečejo domačini: okno Evrope. Usedel sem se v senco pod mostom in opazoval dogajanje ob reki. Tudi v nedeljo se veliko dogaja. :)

Ostanek osnovnega zidu cerkve.

Most, ki mi je delal senco.

Čisto zraven sta tudi znana Semperoper in prečudovita baročna palača oz. grad Zwinger. 

Atrij z vodnjaki in travniki na sredini izgleda prekrasno, palača pa kot prej rečeno noro lepo. V detalje na palači se ne bi spuščal, da ne bom napisal kakšne neumnosti (kot velik poznavalec umetnostne zgodovine :) ).

Bilo je že pozno, še vedno vroče in čas je bil za počitek. Odkorakal sem do največjega mestnega parka Großer Garten in se ulegel v travo. 

Skozi park poteka mala železnica in seveda sem se usedel v bližini in opazoval vlake, ki vozijo mimo. :)

Ko sem se spočil sem odšel nazaj v hostel in se po celem dnevu hoje osvežil. Še malo sem se pripravljal za jutri, nato pa spat. Zadnje dni je potrebno izkoristiti. :)