Škotski zajtrk smo ponovili tudi danes. Na novo smo poskusili še poridge. Zelo podobno ovseni kaši in zelo dobro.
Na pot smo se odpravili proti severu po dolini Kaledonskega kanala. Vmes smo uspeli slikati tudi Ben Nevis (včeraj se cel dan skirval v meglicah).
Ponovno smo se peljali mimo jezera Lochy, se tokrat ustavili in se razgledali in nadaljevali proti jezeru Oich.
Na drugi strani jezera smo si ogledali stari viseči most čez reko Oich. Imeli smo pa tudi srečo, ko se je most na kanalu zraven starega mosta odprl, mimo pa je priplula jadrnica.
Kmalu za tem smo prišli do začetka Loch Nessa. Tudi tu so zapornice na Kaledonskem lanalu, ki smo si jih seveda spet morali ogledati. Tokrat so bile v obratovanju. 5 ladij se je počasi dvigalo od jezera Ness proti Oich in vse smo si natančno ogledali (in tudi poslikali). Tu smo še spili kavo in nato počasi nadaljevali pot ob najbolj znanem škotskem jezeru.
Počasno vzpenjanje po kanalu.
Spodaj že vrsta za naslednji dvig.
Kmalu smo se spet ustavili v kraju Invermoriston. Ugotovili smo, da inver v keltščini (jezik staroselcev) verjetno pomeni ob izlivu ali kaj podobnega, saj je Invermoriston ob izlivu reke Moriston, Inverness ob izlivu reke Ness, Invergarry in reka Garry itd.
Ustavili smo se zato, da si ogledamo reko Moriston. V keltščini (jezik ima očitno veliko skritih pomenov) naj bi pomenilo reka slapov in res je bučno. Reka se čez številne brzice in skozi tolmune izliva v Loch Ness. Tu naj bi se v pravem času (očitno ne sedaj) videlo losose, kako plavajo in skačejo po reki proti izviru.
Spet je bil čas za kakšen grad in tudi prišel je na vrsto. Grad Urquhart. Zgrajen na obali jezera na nekoliko bolj ravnem delu. Izgleda res noro. Žal je večinoma porušen, saj so ga lastniki zapustili že pred več kot 300 leti, poleg tega pa so ob svojem odhodu ob vhod namestili ogromno smodnika in vse skupaj vrgli v zrak. Na srečo se je do danes še dobro ohranil. Sprehodili smo se skozi grad in se povzpeli na obrambni stolp, s katerega je razgled na jezero nekaj posebnega.
A vseeno je nekaj manjkalo. Veliko sem gledal in iskal a Nessie vseeno nisem videl. Mitološke zgodbice so pripeljale tako daleč, da so pred nekaj desetletji izvedli obsežno raziskovalno akcijo, ko se je več ladij opremljenih s sonarji odpravilo vzdolž celega jezera. Našli seveda niso nič, a Nessie še obstaja, v domišljiji mnogih.
Nadaljevali smo do Invernessa, največjega in glavnega mesta Škotskega Highlanda. Sprehodli smo se po mestu, do reke Ness, se povzpeli na grad ob reki in nazaj v mestu še malo pobrskali po trgovinah s spominki.
A bilo je že pozno in hitro smo se odpravili proti našemu naslednjemu kraju bivanja: Huntly. Pokrajina se je tu popolnoma spremenila. Visoki, zeleni hribi so se zamenjali z majhnimi grički preraščenimi z gozdom ali pa prekriti s pašniki krav, konjev in ovac.
Proti večeru smo prispeli na cilj in šli seveda nekaj pojest, nazaj domov, kjer smo naredili načrte za jutri in spat, saj je bilo že pozno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar