V Harwick International sem prispel ob 21:30 in se iz vlaka in perona po stopnicah povzpel na most nad tiri.
Tu je bila prva tabla Ferries. Le nekaj metrov stran je ogromna hala s prodajnimi pulti vseh ladijskih prevoznikov. Karto sem imel na telefonu, zato so me napotili do njihovega okenca, kjer so mi karto natisnili. Sledil je detektor kovine za prtljago in osebe, le nekaj metrov naprej še mejna kontrola potnega lista.
Na koncu sobe je bil check-in. Pokazal sem prej natisnjeno karto in dobil sem papirnat ključ s kodo, za mojo sobo: vrata in luči. Pri dnevni plovbi lahko tudi oddaš prtljago in imaš eno skrb manj, a na dnevni plovbi kabina ni obvezna, zame na nočni pa je bila. Tako sem svoj nahrbtnik vzel sabo.
Okoli ovinka je bila ogromna in prazna čakalnica, na koncu pa vhod v tunelček kot na letališčih. A ta je bil veliko daljši. Kakšnih 200 metrov. Moral sem namreč najprej priti do ladje in nato še ob ladji do sredine, kjer je bil vhod v ladjo. Od železniške postaje vse do notranjosti ladje sem bil vedno pod streho, ven niti priti ne moreš. Tu se na ladjo težko pritihotapiš. :)
Na ladji sem se z dvema dvigaloma dvignil na mojo deseto palubo. Tu sem takoj našel svojo kabino - notranjo seveda, maksimalni luksuz. A ko sem odprl vrata, sem ugotovil, zakaj sem plačal 45€ za kabino. Soba s pogradom, mizo, TV, en-suite kopalnica s straniščem in tušem. Uau! Jaz bi sicer z veseljem preživel noč na palubi, a ker so me ravno prisilili v nakup kabine, se ne bom pritoževal.
Za potnike sta poleg desete palube dostopni še enajsta in deveta. Enajsta in deseta sta v celoti samo kabine, deveta pa je tista, kjer se vse dogaja. Restavracije, bifeji, kino, kazino, računalniki (da ne omenim, da je na celi ladji zastonj wifi).
Na krmi ladje sem končno našel izhod na zunanjo palubo. Številne mize in klopce, na drugi strani celo malo košarkarsko igrišče (prekrito z mrežo, da žoga slučajno ne uide!). Tu sem se usedel in spremljal, kako natovarjajo prikolice tovornjakov, ki predstavljajo očitno večinski tovor trajekta.
Piknik klopce in prekrito košarkarsko igrišče.
Pogled nazaj na kopno.
Tako sem jaz prišel dve uri prej.
Manevriranje tovornjakov in prikolic.
Povzetek zgornjega je: Odličen sistem, ki funkcionira tako kot mora!
Zjutraj sem se zbudil ob 7:00 (končno spet celinski čas), pojedel zajtrk in se odpravil še malo na odprto palubo. Ravno smo vpluli v rotterdamsko luko. Mi nismo pluli vse do Rotterdama, ampak smo se ustavili že prej, pri kraju Hoek van Holland.
Spustil sem se do izhoda (tokrat peš) in ponovno preko mosta do mejne kontrole in nato na železniško postajo. Sedaj pa naprej po Nizozemski.
Pogled na ladjo z vlaka.
Še pogled od spredaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar