Prvo jutro v Haagu se je začelo malce pozneje (na ladji sem premalo spal :) ). Po zajtrku sem tako kot včeraj odkorakal do svoje železniške postaje Den Haag HS.
Odpeljal sem se v Leiden. Vozil sem se le 15 minut (vse je tako blizu). Tako kot številna mesta tu je tudi Leiden prepreden s kanali, prečijo jih številni prekrasni mostovi, nekateri tudi dvižni, ob kanalih pa prekrasne stare hiše. Sprehodil sem se skozi mesto in videl vse to v neskončno različnih kombinacijah. Blizu železniške postaje sem videl mestna vrata, pred njimi pa dvižni most. Čisto zraven je mlin na veter, ki se je uporabljal za predelavo žitnih zrn v moko, ob njem pa že drugi dvižni most.
Sprehod sem nadaljeval ob kanalu proti centru. Sprehodil sem se po glavni ulici, zavil ob kanal, se ustavil malo v parku na drugi strani mesta in nato nazaj do glavne ulice, kjer sem si kupil kosilo.
Na poti nazaj proti postaji sem se za malo dalj časa ustavil ob kanalu, kjer sem se v senci usedel v travo.
Nizozemci so zagotovo najbolj kolesarski narod na svetu. Vedel sem, da se jih veliko vozi s kolesom, a so me vseeno presenetili, že včeraj in spet danes. Kolesarske steze so urejene povsod in ne tako ozke kot pri nas. Vse so široke, nekater celo za avtomobilski pas. Na ulici vidiš daleč največ kolesarjev. Pešcev je zelo malo, pa še ti so verjetno nekje v bližini pustili kolo. Prav to je verjetno njihova največja nočna mora. Nekateri pravijo da je v Ljubljani težko parkirati avto. Veliko težje je parkirati kolo kjerkoli na Nizozemskem. Stojala so vsa polna, kolesa ob hišah, lučeh, ograjah, ... Če pustimo parkiranje, je vse ostalo izjemno lepo in prijazno za kolesarje. Veliko manj za pešce. Kolesarske steze velikokrat niso ob cesti, ampak malo bolj stran svoj pas in te moraš bolj paziti kot avtomobile. Večkrat čakaš dlje, da prečkaš kolesarsko stezo kot pa cesto. Mislim da sem se sedaj že navadil sistema in ne bom več skakal sem in tja na prehodih čez cesto in kolesarsko stezo. Najbolj noro od vsega pa je, ko prideš na železniško postajo. Tam je na tisoče koles. Kako si zapomnijo, kje so ga pustili ne vem. Po številu koles na postajah sklepam tudi, da imajo dve kolesi parkirani na vstopni in izstopni postaji.
Končal sem kolesarski monolog. Naprej z dnevom.
Od kanala sem se odpravil na železniško postajo in proti Haagu. Tik pred postajo se mi je zgodilo nekaj, česar me je bilo vedno strah in upam, da se mi ne bo več. Ptičji drek je padel name. Zdaj, ko pišem in sem čist mi je smešno, prej mi pa ni bilo. Hitro sem oddirjal v postajo na stranišče in očistil majico. Dobro da mi ni padlo nič na glavo.
Spet čist sem se odpravil na pot. Odpeljal sem se do postaje Den Haag Mariahoeve in eno uro snemal. Takšen sistem je potrebno dokumentirati. Nizozemski in belgijski sistem sta zelo podobna in hkrati zelo različna. Oba sta zelo frekventna, veliko ljudi se vozi, vlaki in infrastruktura so moderni (z izjemo belgijskih postaj, ki so predvsem zanemarjene). Glavna razlika pa je, da je nizozemski urejen, točen in zanesljiv, belgijski pa obratno. Vlaki tu vozijo na interval in ne kar tako, glede na število potnikov je primerno število vagonov, predvsem pa NI zamud!
Dvonadstropni Intercity vlak na postaji Leiden Centraal.
Po snemanju sem se odpravil še v Den Haag ('s Gravenhage). Sprehodil sem se po mestu mimo glavnih znamenitosti in po glavnih ulicah.
Haag je nekaj vmes med Rotterdamom in vsemi ostalimi starimi mesti. Tu se stara in nova grandnja zelo hitro menjata, a kombinacija starega in novega izgleda dobro.
Pri glavni palači je zraven jezero in vodomet na sredini in res izgleda lepo.
Na drugem delu centra je cerkev, zraven pa glavni trg.
Tako ta, kot tudi vsi ostali trgi so kar pokali po šivih, glede na število ljudi, ki so sedeli v kavarnah. Mize so zavzemale cel trg. Na poti domov sem hodil ob kanalu in ponovno je bila kombinacija starih hiš ob kanalu in moderne stolpnice v ozadju videti prav lepo. Čolnički na kanalu pa so najlepši. :)
Ob tem kanalu le nekaj metrov naprej je tudi hostel in sprostitev na terasi tik ob kanalu je zelo prijetna.
Odkrivanje Nizozemske se nadaljuje jutri, ko bom na vlaku ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar