Trinajsti dan: York

Trinajsti dan je opravil svojo dolžnost in mi pripravil nekaj manjših (na srečo) ovir.

Zjutraj sem se po zajtrku odpravil proti postaji Manchester Piccadilly, kjer sem se usedel na vlak in se odpeljal proti mestu York. Na poti smo prečakli hribovje Penini, peljal pa sem se z vlakom družbe Trans Pennine Express. Po več letih življenja v zmoti sem ugotovil da sem ime narobe prebral (večkrat). Vedno sem mislil, da se imenuje Trans Pennie Express in da je neke vrste nizkocenovni prevoznik. Na postaji in nato na vlaku sem slišal izgovorjavo podjetja in zdela se mi je čudna. Še enkrat sem pogledal ime in ga končno pravilno prebral!

Narava ob progi je čudovita in predvidevam, da me pripravlja na Škotsko (bila je zelo podobna).

Po dobri uri vožnje smo prispeli v York in takoj sem se napotil v muzej. Največji železniški muzej na svetu!! :) Prevladujejo sicer parne lokomotive, a tudi modernih ne manjka. Popolna kopija Rakete, prve parne lokomotive sploh, originalni Mallard, lokomotiva, ki je postavila leta 1938 na East Coast Mainline med London Kings Cross in Edinburghom svetovni hitrostni rekord za parno lokomotivo: 200 km/h! The Flying Scotsman, najbolj znana parna lokomotiva, ki je vozila na isti progi kot Mallard. Mallardov tekmec, the Coronation Scott, ki je vozil na West Coast Mainline (London Euston - Glasgow).

Najti je bilo moč tudi moderne vlake: Eurostar in Shinkansen med najbolj znanimi. Poleg vseh vlakov so tudi makete in številne predstavitve in demonstracije. Odličen muzej in vreden donacije, glede na to, da je zastonj (kupil sem njihovo knjigo :) ).

Jaz na Mallardu. :)

The Flying Scotsman.

Raketa.

 

Shinkansen.

Eurostar.

The Coronation Scott.

 

Tudi avtobusi so vljudni. :)

Muzej sem zapuščal že precej lačen in nisem imel pojma kam iti. Sprva sem mislil, da bom šel še v Leeds, a je bilo že pozno in sem se odločil ostati v Yorku. Na informacijah sem vprašal za indijsko restavracijo (obvezno, če si v Veliki Britaniji :) ). Žal se odpre šele čez 3 ure!!!! Hitro v trgovino po muffin predem padem skupaj. Ko je bilo krize za preživetje konec je bilo potrebno prebiti dobri 2 uri v Yorku. Na srečo to ni bilo težko. Je namreč prekrasno mesto z bogato zgodovino in prelepo cerkvijo.

 

 

A tisto, česar sem se najbolj veselil, nisem mogel uresničiti. Okoli mesta je obzidje in sprehod po njem naj bi bil imeniten, a je bil zaradi Tour de Franca (zakaj prva etapa v Veliki Britaniji, ravno v Yorku, ravno danes????) zaprt. Verjetno da se nebi vsi rinili gor. 

Zahodna vrata.

 

  

 Severna vrata.

Katedrala velja za najstarejšo srednjeveško cerkev v severni Evropi. Malo se mi je nasmehnila sreča, posijalo je sonce in katedrala je izgledala noro. Žal si je nisem ogledal tudi znotraj (malce preveč denarja so želeli).

 

 

 

Še kratek sprehod po ozkih srednjeveških ulicah starega mesta in napočil je trenutek, ki sem ga čakal že od kar sem prišel na otok v četrtek. Odprla se je indijska restavracija. Bil sem že pošteno lačen. :)

 

 

Večerja je bila odlična. Piščanec v sladki jogurtovi omaki z mandlji in celim kupom drugih začimb, zraven pa česnov, čili, sirov naan. Mmmmmmmmmm!!

Po večerji sem se sprehodil nazaj do železniške postaje in se odpeljal nazaj v Manchester.

 Skozi mesto teče tudi reka.

 

 

 

 Pogled nazaj na mesto. Lepo, a ni?

 

Postaja v Yorku.

 

Še malo brskanja po internetu za jutri in spat. Bil sem zelo utruje