Ö5TERREICH

Očitno se vsaj zaenkrat moja jutranja ne bo spremenila. Budilka, ugasnjena, še nadaljne pol ure v postelji in šele ko sem lačen, da cela soba sliši kruljenje, vstanem in grem na zajtrk.

Po zajtrku sem se vrnil v sobo in spakiral. Še vsi štrije v sobi smo si izmenjali številke in hitro sem se odpravil na postajo. Malo predolgo sem čakal in sedaj se je mudilo. Imel sem pol ure do odhoda vlaka (vozi sicer vsako uro) in vedel sem, da bo na tesno. ;) Na U-Bahnu je šlo vse po planu, a na peron sem prišel ob 11:32, 2 minuti prepozno. Malo sem bil jezen, a že po poti se mi je zdelo, da bom prepozen. Tako sem se usedel na peron in čakal.

Do prihoda vlaka sem imel 40 minut in ker nisem imel boljšega dela, sem sedel na peronu (postaja je imela wifi, zato mi ni bilo dolgčas :) ). Nato pa 5 minut pred prihodom slišim, da je vlak povsem poln in da lahko vstopijo le tisti z rezervacijami. Ker le-te seveda nisem imel, sem moral na drug vlak. Dobro da sem prej pogledal in videl, da odpelje 8 minut pred tem tudi en vlak za Linz. Za tistga sem se odločil zato, ker ima wifi v vagonu, ostali ga nimajo.

Tako smo Dunaj zapustili pred Railjetom in mislil sem, da bo sedaj šlo brez problemov naprej. A ni dolgo trajalo, kakšnih 15 minut po odhodu, ko smo že drveli 200 km/h proti zahodu, je vlak naenkrat zelo hitro ustavil. Po celem vagonu je zasmrdelo po zažgabem. Eden od potnikov je potegnil zasilno zavoro! Na srečo smo v nekaj minutah pot nadaljevali in tokrat je res šlo brez problemov do Linza.

Na postaji sem si vzel kos linške torte (se spodobi ;) ) in se nato z avtobusom odpeljal do hostla. Odložil sem nahrbtnik in se odpravil v mesto. Ker je hostel nekoliko ven iz centra sem šel z avtobusom.

Izstopil sem na Hauptplatzu. Glavni mestni trg (že ime pove) je velik in na sredini stoji stolp Dreifaltigkeitssäule, ki je bil zgrajen leta 1723 ker je mesto preživelo vojno, kugo in požar.

Na trgu je tudi končna postaja tramvajske linije 50, ki jo upravlja družba Pöstlingbergbahn. S tramvajem sem se odpeljal na 537 metrov visok Pöstlingberg. Na vrhu stoji baročna bazilika. Sprva sem mislil iti sem jutri, a kmalu sem ugotovil, da bo verjetno jutri, 15.8., verjetno veliko ljudi gor. A sem nisem prišel zaradi bazilike. Z vrha je namreč razgled na Linz prekrasen.

Linz je bil, in je še vedno, največje industrijsko mesto v Avstriji. Tu so ogromne železarne in kemična industrija. V bližini Linza se je rodil tudi Hitler in Linz je bil njegovo najljubše mesto. Imel naj bi tudi številne načrte z mestom, a uresničiti mu jih ni uspelo. Morda še dobro.

Prišel je čas, da se vrnem nazaj v Linz. Izstopil sem na postaji Landgutstraße kjer sem si želel ogledati Pöstlingbergbahnmuseum. DOLGA BESEDA! A žal je bil že zaprt, zato sem se odpravil nazaj v center. Tu sem si vzel malico. Kaj bi jaz brez kebabov?

Za zaključek sem naredil še osmico skozi center Linza. Sprehodil sem se po glavni nakupovalni peš ulici, zavil do Neue Dom (nova katedrala), z drugim najvišjim stolpom v Avstriji (za Štefanom). Po drugi ulici nazaj do nakupovalne ulice in čez na drugo stran in do Donave. Ob reki sem se sprehodil do Niebelungenbrucke. Tu sem se ustavil in opazoval reko, nad mostom pa se je videl Pöstlingberg. Ker je bilo že pozno sem šel nazaj čez Hauptplatz do trgovine in nato na avtobus in domov (v hostel).

Hitler je bil sicer človek, ki je strolih neskončno hudega, a okus za mesta je imel dober. Linz je prekranso mestece. ;)