ÖSTER12EICH

Jutro v Salzburgu se je začelo v primerjavi s prejšnjimi dnevi precej zgodaj. ŽE OB 7 SEM MORAL VSTATI!!! Odšel sem na zajtrk, še spakiral nahrbtnik in se odpravil proti železniški postaji. Pot domov sem se odločil malo podaljšati in si ogledati pokrajino ob progi, po kateri se še nisem peljal.

Ob izhodu iz hostla so me usmerili v pravo smer. Če sem slučajno pozabil iz katere smeri sem prišel?

Na postaji Salzburg Hbf sem šel še v trgovino po kosilo (še zadnjič kruh s tuno), nato pa na peron in kakšnih 20 minut čakanja. Minilo je hitro, saj se na postaji veliko dogaja.

Vlak Meridian na relaciji Salzburg - München, enkrat na uro (12 vagonov, vsi polni!!!!).

In pripeljal je moj vlak. IC von Landeck-Zams nach Wien Westbahnhof.

Izstopil sem po slabi uri vožnje na postaji:

Moj vlak je nadaljeval proti Dunaju,

... jaz pa sem prestopil na lokalni vlak proti Stainach-Irdning.

Peljali smo se skozi pokrajino Salzkammergut, znano po strmih hribih in jezerih. Prvo od teh je bilo Ebbensee. Peljali smo se mimo znanega turističnega kraja ob jezeru: Gmunden.

Pogled na jezero nekoliko bolj z juga.

In še malo bolj. Tu se je končalo.

Nadaljevali smo po ozki dolini, obdanimi s strmimi hribi. Peljali smo se skozi še eno turistično mesto: Bad Ischl. 

Naprej se je začelo naslednje jezero.

Na nasprotnem bregu sem zagledal skoraj pravljično vasico Hallstatt. Slika je nastala na železniški postaji, do mesta pa pelje še ladjica. Ali je jezero dovolj toplo za kopanje ne vem, a izgledalo je čisto preveč mamljivo.

Od jezera in Hallstatta smo se začeli dvigovati. Ob poti sem videl tudi manjše smučišče.

Dolina se je ožala in kmalu ni bilo prostora več niti za železnico, zato smo zavili v tunel.

Kmalu na drugi strani smo prestopili iz Zgornje Avstrije na Štajersko, dvigovali pa smo se še naprej. Spuščati smo se začeli šele tik pred mojim naslednijm prestopom: ...

Pogled na hrib med spustom v ...

Moj vlak na končni postaji ...

Stainach-Irdning.

Tu sem počakal (le nekaj minut) na naslednji vlak: IC von Innsbruck nach Graz. Vsi današnji vlaki začnejo na Tirolskem. ;)

Na vlaku je bilo kar veliko ljudi in najti prostor je bila kar umetnost. A nisem bil tako izbirčen, saj sem se peljal manj kot uro. Izstopil sem na postaji Leoben, skozi katero sem se že peljal pred 12. dnevi, na prvi dan mojega potovanja po Avstriji, ko sem šel iz Beljaka proti Gradcu.

Leoben je center metalurške industrije v regiji, staro mesto pa se ponaša z nazivom 'Najlepše mestece na Štajerskem'. Do mojega naslednjega vlaka sem imel uro časa, a ker je center nekoliko oddaljen od postaje, jaz pa sem bil nekoliko otovorjen, sem se odločil ostati v bližini postaje. Tik ob postaji teče reka Mura, ob kateri je speljana peš in kolesarska pot. Sprehodil sem se do prve klopce in si tam privoščil kosilo. Še zadnjič tuna. Vreme je bilo prav lepo in na trenutke mi je bilo celo vroče. A vedel sem, da tega v kratkem ne bo več in sem se poskušal sonca čim bolj naužiti in ga spraviti za oblačne dni.

Moj tovor.

Iz Leobna sem se odpeljal z vlakom RailJet do skozi Celovec do Beljaka in tam prestopil na vlak EC Mimara za Zagreb. Po slabi uri vožnje sem bil na Jesenicah in po še eni uri vožnje v Ljubljani.

Tako se je končalo moje dvotedensko potovanje po Avstriji. Bil je lep dodatek InterRailu, a sedaj morm biti nekaj časa tudi doma (tudi denarnica se mora spočiti). Tudi v Avstriji, tako kot na InterRailu, sem videl veliko zanimiv stvari in odkril številne za katere niti nisem vedel. 

Za to poletje je to verjetno konec, zagotovo pa so bo kmalu spet nadaljevalo, ko bom ponovno vstopil na vlak ...