ÖSTER2EICH

Prvo jutro v Gradcu se je začelo nekoliko pozneje kot načrtovano. Namen sem imel takoj po zajtrku snemati na postaji v Gradcu, a že včeraj, ko sem se odločal, sem vedel, da bo težko (vstati bi moral ob 7!). Poleg tega sem vedel, da bi bilo število vlakov majhno, zato sem zjutraj, ko je ob 7:00 zvonila budilka, brez najmanjšega obotavljanja budilko ugasnil in se obrnil v postelji.

Tako sem vstal ob 8, pozajtrkoval in se ob 9:25 odpeljal nazaj proti severu. Izstopil sem na prvi postaji, po pol ure: Bruck an der Mur (moja včerajšnja prestopna točka). Malo sem posedel na postaji (toliko, da so vsi vlaki odpeljali) in se odpravil v mesto. Bruck leži na križišču številnih prometnih poti, takšno lego pa omogočata reki Mura (Mur) in Mürz, ki se tu združita (upam da veste, katera se izlije v katero!).

Nad mestom je grajski hrib in na njem, podobno kot v Gradcu, stolp z uro. Viden je iz skoraj celega mesta. Prečkal sem Mürz in se ob Muri sprehodil do glavnega trga. To je drugi največji trg v Avstriji in danes so ravno pospravljali ostanke zabaviščnega parka (tudi veliko smeti).

Glavni znamenitosti, poleg trga samega, sta Mariensäule (Marijin steber) in železni vodnjak. Mariensäule so meščani postavili v zahvalo, ker je mesto preživelo kugo, požar in poplavo. Železno okrašeni vodnjak je imel sprva čisto funkcionalni namen. Železna konstrukcija je bila kot ograja, da ljudje ne padejo v vodnjak. Za vodnjakom stoji tudi prav lepa mestna hiša. V ozadju je še glavna mestna cerkev Pfaffkirche.

Ker jaz mesta ne morem obiskati (zelo težko) brez panorame, sem se povzpel na grajski hrib. Vmes sem šel še mimo prikupnega malega mestnega parka. Tokrat sem moral iti peš na hrib, a ta je vsaj nižji. Podobno kot graški, tudi od tega gradu ni ostalo prav veliko. Pravzaprav nič razen obzidja. In Uhrturma! Z vrha sem med drugim opazil tudi vlak, s katerim sem včeraj prišel iz Beljaka.

Čas je bil za spust nazaj na ravna tla. Vrnil sem se do Bahnhofa in tu opravil glavni namen obiska. Postavil sem se na peron s kamero (na mobitelu) v roki in uro in pol snemal. Vmes je parkrat malo deževalo, a ob pogledu naokoli, mi je vreme zagotovo prizaneslo.

Ob dveh sem se usedel na vlak in se odpeljal ob reki Mürz navzgor do Mürzzuschlaga. Mestece je izgledalo zelo lepo, a jaz sem imel povsem drugačne načrte in obe moji destinaciji sta bili ob postaji. Prva je bila Infobox Semmering Base Tunnel. Pod prelazom Semmering je trenutno v gradnji 27 km dolg tunel, ki so skrajšal potovanja čez prelaz za pol ure. Tu je prikazano vse: od vseh možnih variant, do načina izkopa posameznega odseka, kako se vzporedno z gradnjo skrbi za naravo in da je vpliv na okolje čim manjši. Odličen projekt.

Drugi cilj se nahaja na drugi strani postaje in je prav tako povezan z železnico: Sudbahn Museum. V muzeju je predstavljena zgodovina železnic v Avstriji s poudarkom na Južni železnici in predvsem na progi čez Semmering, ki je tako slikovita, da je bila leta 1998 celo uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine.

Ker velik del Južne železnice poteka po Sloveniji (Šentilj - Sežana) je velik del razstave tudi o Sloveniji. Tudi številni napisi so v slovenščini! Zraven glavne muzejske zgradbe je še ogromna hala, v kateri so razstavljene številne lokomotive ... in druga zanimiva železniška vozila. :)

Ob pol šestih sem se odpeljal nazaj do Gradca. Ko sem izstopil na postajo, sem s perona videl hostel manj kot 100 metrov daleč. A hodil sem kakšnih 10 minut, saj moraš iti okoli in okoli in okoli ...

Jutri se selim iz Gradca in še sam ne vem kam! Najbrž tja, kjer bo najlepše vreme (napoved). Upam da se bom pravilno odločil. Vi pa vse izveste jutri. ;)