ÖSTERRE1CH

Od mojega povratka domov je natanko 17 dni in 18 ur. Povsem preveč. Zato sem se danes zjutraj ponovno odpravil na potovanje z vlakom.

Ob 8:48 sem se odpeljal s postje Neuhaus am Gail (najbližja postaja Kranjski Gori, prva pri spustu s Korenskega sedla). Do tu me je ob tej zgodnji nedeljski uri pripeljal oči.

Tokrat ne potujem s karto InterRail, ampak z avstrijsko različico: Sommerticket. Karta za mlade, ki velja celo poletje neomejeno na vseh vlakih po celi Avstriji. In vse to le za 60 €.
Nazaj na potovanje! Po 15 minutah sem prispel na Villach Hbf in prestopil na EC Polonia, in se z njim odpeljal do Bruck an der Mur (Most na Muri). Peljal sem se skozi Celovec, Šentvid ob Glini, Breže in mimo Judenburga in Zeltwega.

Na postaji sem imel le nekaj minut za prestop, saj je naš vlak imel zamudo 10 minut. Ta je nadaljeval proti Dunaju in Varšavi, jaz pa sem se usedel na Railjet z Dunaja in po pol ure prispel v Gradec (Graz).

Najprej sem odložil nahrbtnik v hostlu, nato sem se odpravil v mesto. Kupil sem dnevno karto za javni promet in se s tramvajem odpeljal čez Muro do mestnega trga. Ob reki sem se sprehodil do znanega Murinsel (ki ubistvu ni  otok ampak most zelo zanimive oblike, na katerem je kavarna. Raje se nisem ustavljal, saj bi mi verjetno že to zaračunali. :)

Tik ob Muri je grajski hrib, ki je imel pomembno vlogo v celotni zgodovini mesta. V času druge svetovne vojne so v skali izkopali številne rove, ki so bili zaklonišča med bombnimi napadi. Kasneje, po vojni, so rove uporabljali za zelo različne namene. Eden je bil tudi kot ogromna vinska klet. Sedaj načrtujejo tudi izgradnjo majhne jamske železnice. Zakaj pa ne?

Ko sem se vrnil nazaj na površje, sem se povzpel na 100 metrov visok grajski hrib. Celoten vzpon je trajal približno 20 minut in na vrhu mi je bilo kar vroče. Žal vzpenjača ni imela klime, večino časa pa sem preživel v čakalnici, saj sem ravno zamudil prejšni vzpon. :)

Od gradu prav veliko ni ostalo. Večinoma le obrambni zid, znotraj katerega je danes prečudovit park in številne (verjetno ne ravno poceni) kavarne in restavracije. Razgled na mesto je bil izjemen. Lepši kot iz kateregakoli cerkvenega stolpa. :) Na južnem delu grajskega hriba je simbol mesta Gradec: Uhrturm. Zgrajen je bil že v srednjem veku in je tako tudi ena najstarejših zgradb v mestu. Prebivalcem pomeni tako veliko, da so Francozom med invazijo leta 1809 plačali ogromno količino denarja, da ne porušijo stolpa. Največja zanimivost pa je, da je urni kazalec večji od minutnega. Dolgo časa je bil namreč le urni kazalec. :D

Z gradu sem se spustil po Ruskih stopnicah (zgrajene med prvo svetovno vojno) nazaj na ravna tla. Sledil je ogled mestnega trga in nato pavza za malico. Ustavil sem se pru eni od stojnic in ves navdušen nad ponudbo naročil Currywurst. :) Za posladek je sledila še ledena kava! :)

Nadaljeval sem po Herrengasse do Jakominiplatz, glavne postaje tramvajev in mestnih avtobusov. V nedeljo to sicer ni tako očitno, a vseeno številne table, pokrite čakalnice in več kot 10 peronov izdajajo glavno poslanstvo trga.

Sprehodil sem se mimo opere in se ustavil v parku v senci za nekaj 10 minut in si malo odpočil.

Počasi se je večerilo, zato sem se odpravil še do zadnjega kotička mesta, ki sem si ga namenil za danes: Hofgasse. Tu se nahaja novejši grad (ubistvu palača) in katedrala. Zraven pa sta še gledališče in univerza. Za katedralo se skriva še mavzolej, ki je nekoliko novejši od katedrale in izgleda prekrasno. Najbolj zanimivo od vsega je dvojno stopnišče, dve vzporedni spiralni stopnišči, ki se vsak krog združita in nato razdružita.

Sprehodil sem se nazaj do Mestnega trga in tako zaključil krog (pentljo, osmico, kakorkoli hočete) in se s tramvajem odpeljal nazaj do hostla. Bil je zelo lep, dolg in sončen dan. Upam, da me čaka še čim več takšnih. :)