ÖSTERREI6H

Uspelo mi je! Danes zjutraj sem prekinil prekletstvo poznega vstajanja in sem vstal takoj ko je zvonila budilka ob 8! Odšel sem na zajtrk, spakiral nahrbtnik in se odpravil.

Odkorakal sem do avtobusne postaje in se odpeljal na Hbf. Kupil sem si kruh in odšel na peron (imel sem skoraj eno uro, a čakanje na peronu mi ni težko. ;)

Med čakanjem sem spet slišal enako obvestilo kot včeraj, da lahko vstopijo le potniki z rezervacijo. Pa kaj je to? A morda niso vedeli, da bodo za praznike med poletjem ljudje odšli na dopust? Na srečo tokrat to ni bil moj vlak, ampak vlak za Budimpešto. Moj vlak je pripeljal in odpeljal točno in ker sem vedel kje bo največ prostora sem z lahkoto dobil sedež. A vlak je bil vseeno poln. Je namreč krajši kot normalno. Spet! Zakaj? Saj ljudi je ogromno!!!

Odpeljali smo se do Salzburga, kjer smo stali skoraj pol ure (po urniku). Vlak tu zamenja smer in potrebno je počakati tudi druge vlake zaradi vez. Tu moram še priti snemat, a danes je bilo bolj slabo vreme in ker je praznik je tudi vlakov manj. :(

Iz Salzburga smo se peljali proti Beljaku. Izstopil sem v Bad Gasteinu (pred 1997 še Badgastein. Zakaj že?). Mesto je znano turistično gorsko in termalno središče. Vrelce so tu odkrili že nekaj stoletij nazaj. Termalna voda ima zelo malo mineralov, vsebuje pa majhne količine radioaktivnega radona, ki naj bi imel pozitivne zdravstvene učinke. Skupaj je v Bad Gasteinu čez 20 vrelcev, 13 pa jih izkoriščajo za kopališča in zdravljenje.

Mesto leži na vrhu doline in se spušča ob ogromnem slapu. Postaja je na vrhu. Odpravil sem se skozi mesto, po strmem klancu navzdol, mimo številnih starih hotelov iz časov, ko je železnica pripomogla k razvoju tega zdraviliškega kraja. Vse bolj sem se spuščal, dokler nisem prišel do majhnega trgca, ki predstavlja center mesta. Tu je prekrasen razgled naprej dol v dolino. Tu se je tudi že slišal slap. Naprej od trga je Wasserfallbrucke (most pri slapu). Bobnenje je na poti proti mostu vse glasnejše in ko prideš na most vidiš zakaj. Slap je izredno mogočen in vodnat. V ozki strugi pada strmo med dvema hoteloma. Spati v njih verjetno ni najbolj prijetno.

Z mosta sem videl, da si lahko slap ogledam tudi z nižjega, kjer se vidi cel. Tja sem se tudi odpravil. Pot pelje mimo prvega najdenega vrelca. Zraven je tudi majhen vodnjak, kjer lahko vsak preizkusi zdravilno vodo. Seveda sem jo. Je kar vroča (46°C) in dokaj brez okusa. Naprej sem se spustil do dna slapu, kjer zraven stoji tudi hidroelektrarna. Ob vznožju so celo postavljene ogromne lesne ograde, ki ščitijo sosednji hotel pred hrupom in vodo, ki prši s slapu.

Tu sem videl, da gre pot še nižje, saj je celoten slap sestavljen iz treh kaskad in sedaj sem gledal srednjo. Moral sem videti še spodnjo. Odpravil sem se po potki ob reki navzdol. Dolina se tu nekoliko zoža, mesto se končna. Videl sem še spodnji slap, ki je tudi izjemen, a ne toliko kot zgornja dva. Tu sem tudi ugotovil, koliko je že ura in koliko višine me čaka nazaj do postaje. Imel sem še dobro uro do vlaka in kar 200 metrov višine. Toliko namreč merijo vsi trije slapovi skupaj.

Obrnil sem se in začel hoditi hitreje. Da pa je bilo vzdušje popolno je začelo še deževati. :( Vzpel sem se nazaj do mosta, kjer sem za razliko od prej, nadaljeval ob slapu gor proti zgornjemu mostu. Tu se vidita celotna dolina in mesto. Zanimivo je videti tudi začetek slapu, kako se struga zavije med skale in izgine v globino.

Še malo in bil sem na postaji. Imel sem še pol ure. Glede na temperaturo (12°C) in dež sem se šel pogret v bife in spil en kakav.

Ob 15:42 sem se usedel na vlak in odpeljal do Beljaka. Tam sem prestopil na lokalni vlak in se odpeljal do Neuhausa. Tu me je že čakal oči.

Bil je lep teden! ;)