ÖSTERREIC11

Končno sem se zbudil v jutro, ko ni deževalo. Zjutraj se mi ni prav mudilo, saj sem imel vlak ob pol 11. Šel sem na zajtrk, spakiral in se prav počasi odpravil na postajo.

Na Innsbruck Hbf sem vstopil na vlak EuroCity za München. Vlak je bil zelo poln, večinoma počitnikarjev, ki so se vračali domov. Izstopil sem tik pred nemško mejo, na postaji Kufstein. Na postaji sem prejel zelo hladen tuš. Vse omarice so bile polne, kar je pomenilo, da sem moral oba nahrbtnika nositi s sabo po Kufsteinu 4 ure. GRRRR!!!!

Kufstein je mejno mesto ob Innu, znano predvsem po gradu na hribu nad mestom: Kufstein Festung. Polno opremljen sem se sprehodil čez Inn, do centra. Tu sem se sprehodil po krožni poti okoli grajskega hriba. Ob poti so številne informativne table o posameznih zgradbah, o mestu, regiji in zgodovini vsega.

Lega na meji med Tirolsko (Avstrijo) in Bavarsko (Nemčijo) pomeni, da ima Kufstein zelo bogato zgodovino. Tu so se kljub ozki dolini, ob Innu, na strmi vzpetini, stalno menjavali Bavarci in Tirolci. Zadnja in sedanja razmejitev je bila določena na Dunajskem kongresu, ki je potekal po Napoleonovem pohodu po Evropi, ko so Tirolsko predali Avstriji (vmes je bila še pridružitev Avstrije Nemčiji - v času Hitlerja, a to je šlo za celo državo in meje regij se niso spreminjale.

Pot me je okoli hriba pripeljala nazaj do centra, kjer je tudi izhodišče za vzpon na Festung. Zraven je tudi vzpenjača, a namen sem iti peš, še posebej ko sem videl velikost vzpenjače. Kot majhne lift na kolesih. A kmalu sem si premislil. Vstopnina je namreč obvezna za grad in je vseeno ali greš peš ali z vzpenjačo. Pa sem se z liftom odpeljal navzgor. :)

Graščina je velika in v njej je veliko za videti. Med drugim tudi Heritage museum. Ker nisem imel, ne časa, ne volje, sem se temu elegantno izognil. Ogledal sem si največji stolp, ki je služil kot zapor. Tu so bili zaprti številni nacionalni aktivisti z območja Habsburške monarhije.

Spustil sem se na nižji del gradu, obrambni del, kjer je bil tudi prekrasen razgled na Inn (in železniško postajo ;) ). Sprehodil sem se po obzidju. Med drugim imajo tudi še aktivno alarmno sireno.

V obzidju imajo majhno razstavo mučilnih naprav iz časa, ko so besno iskali, preganjali in ubijali čarovnice. Človeška domišljija res nima meja. Kaj vse se spomni, da muči samega sebe.

Na drugem delu obzidja so bili razstavljeni številni različni topovi. Še en pogled nazaj proti železniški postaji in vrnil sem se na glavni trg. Še kratek ogled trga in nazaj proti postaji. Na poti sem se še ustavil in nekaj spil, nato pa na vlak in v Nemčijo!

No. Bolj skozi Nemčijo. Vlaki iz Innsbrucka v Salzburg (in naprej proti Dunaju) peljejo skozi Nemčijo (mimo Rosenheima) brez postanka. Pot je namreč več kot uro krajša kot po Avstriji (čez Kitzbuhel, Zell am See in Bischofshofen). Odpeljal sem se do Salzburga.

Tu sem izstopil in se sprehodil do konca perona. Spet je nastopil čas. Še zadnje snemanje za to potovanje in v hostel. Za jutri moram še narediti načrt, kako se vrniti proti slovenski meji. :)