ÖSTERREIC4

Tradicija vstajanja se je tudi danes. Ko sem se končno skobacal iz postelje sem se odpravil na zajtrk in nato ven.

Po mestu sem se odpravil z dvema Avstralcema, Beck in Matt, ki sem ju spoznal v hostlu. Najprej smo se sprehodili do železniške postaje, kjer sta kupila karte, saj se jutri odpravljata v Prago.
Ko sta opravila smo se z U-Bahnom prebili do mesta. Kee tudi sam že dolgo nisem bil na Dunaju, mi je sprehod mimo glavnih znamenitosti prav sedel. Najprej smo šli mimo opere, se sprehodili mimo muzeja Albertina in prišli do Hofburga, rezidence Hababuržanov več kot 600 let.

Skozi palačo smo prišli do parka Museumsquartier. Tu so, kot sem prebral na internetu, trije orjaki med muzeji umetnosti. Ker smo bili s časom bolj na tankem in v teh muzejih se lahko zgubljaš ure, dneve in celo tedne.

Naprej ob poti smo šli mimo avstrijskega parlamenta in prišli do mestnega gledališča in mestne hiše. Tu se v tem času odvija filmski festival in zraven vsakega festivala spada tudi dobra hrana. Celoten trg pred mestno hišo zavzemajo stojnice s hrano iz celega sveta. Nam najbližja je bila stojnica Kornat (lahko ugibate kaj strežejo). A vsi trije smo zapustili kontinent Evropa in odpotovali proti vzhodu, razlika je bila le v tem, kje se je kdo ustavil. Prvi sem bil jaz (kje drugje kot v Indiji ;) ), Matt si je privoščil kitajsko hrano, Beck pa je šla najdlje in se ustavila šele na Japonskem.

Vsi trije smo se podkrepljeni odpravili naprej na našo pot. Tu smo zapustili krožno cesto in odkorakali proti centru do Štefanove cerkve. Kot se zame spodobi v vsakem mestu, sem se povzpel na cerkveni stolp, uspelo pa mi je prepričati Beck in Matta. Nekaj minut, 67 metrov in 343 stopnic pozneje smo stali na razgledni ploščadi in si ogledali mesto z višine. Razgled je bil izjemen. Po spustu na tla smo si ogledali še notranjost cerkve.

Ko smo prišli ven iz cerkve sem se za nekaj časa ločil od Beck in Matta. Onadva sta šla do palače Schönbrun, jaz pa, ki sem tam že bil, sem šel nekam, kjer sem najbolj vesel in kjer se je moje snemanje začelo: Wien Westbahnhof. Najbolj prometna postaja v Avstriji, kjer so posledično tudi vsi najbolj zanimivi vlaki. Tam sem preživel skoraj dve uri.

Začelo se je že temniti in bližala se je ura 6, zato sem se odpravil nazaj na podzemno in izstopil na postaji Praterstern. Verjetno sedaj že veste, kaj je sledilo. Tu smo se spet zbrali in se odpravili v zabaviščni park Prater.

Šli smo na vlakec smrti, kjer ležiš na trebuhu med vožnjo, nato na vodni tobogan, kjer me je popolnoma zalilo. Poleg tega je začelo počasi deževati. Čoln se je tako vrtel, da je Matt končal z vožnjami. Z Beck sva šla še na dva vlakca in sam še na enega. Deževalo je vse bolj in med vožnjo z vlakcem so dežne kaplje že kar bolele. Odločili smo se, da gremo domov. Za konec sem si privoščil še sladkorno peno in dan je bil zaključen.

V hostlu sem svoje obleke razprosrtrl po celi sobi in se posušil. Še malo planiranja za jutri in čas za spat. Jutri je spet selim z vlakom ...