Ponovno je prišel dan selitve. Zapuščal sem Tours, Marie in Tequillo. Ob 9:12 sem imel vlak za Angers. Ker so v Toursu še vedno težave z mostom, smo šli tokrat celo pot z nadomestnim avtobusom. S postaje smo štartali točno, ob 9:50!!!!
Ko smo končno prispeli v Angers se je začel še drugi projekt: kam odložiti nahrbtnik, ker sigurno ga nisem imel namena nositi cel dan s sabo. V Franciji zaradi "varnostnih razlogov" nimajo omaric na postajah. Poslali so me v turistične informacije, naj vprašam tam. Na srečo so jih tam imeli. Ko sem se znebil tovora sem se še pozanimal o mestu in se odpravil na pot.
Moja prva točka je bil Chateau d'Angers. To je eden od najbolje ohranjenih gradov v celotni Franciji. S treh strani je obdan z visokim obrambnim zidom, jarkom in 17 obrambnimi stolpi. Na četrti strani, ki gleda proti reki La Maine, je grad postavljen na vrhu skalnate pečine in je enako nedostopen kot z ostalih strani. Včasih je imel grad dva vhoda, a v uporabi je ostal le eden, katerega sem uporabil tudi sam.
Grad se je uporabljal tako v vojaške namene kot tudi za bivanje kralja tedanje kraljevine Anjou. Znotraj grajskih zidov sta ta dva dela zelo jasno ločena, povezujejo pa ju zelo zanimiva vrata, ki na prvi pogled sicer delujejo simetrična, a so asimetrična. To ustvari zelo zanimiv vizualni efekt. Na drugi strani, v kraljevem delu, sta kraljeva palača (dokaj majhna, vsaj v primerjavi z Versaillesem). V palači je urejena manjša galerija, ki je trenutno razstavljala dela francoskega slikarja, ki je deloval med in po drugi svetovni vojni: Maurice de La Pintiere. Žal je zmanjkalo prostora v blogu za slike. Zraven palače je tudi kapelica, ki so jo kasneje v zgodovini uporabili za zapor. V njo so stlačili tudi 500 jetnikov, v viseče mreže.
Sledil je vzpon na obzidje. Sedanji izgled je precej drugačen od originalnega. Stolpi so bili višji in imeli streho. V 14. stol. so se zaradi spremenjenega načina bojevanja odločili za posodobitev obzidja. Vse stolpe (razen enega) so znižali, zidove so razširili in na treh delih so združili obrambne stolpe. Tako so vse prilagodili za uporabo topov, katere so tako lažje premikali, odebeljene stene pa so bile bolj odporne na topovske krogle. Edini stolp, ki je ostal visok, se imenuje Mlinski stolp, ker so na njem postavili mlin. Uporabili so moč vetra za dvigovanje tovora z rečnih ladij na grad. Obzidje so tako razširili, da lahko na vrhu celo vzdržujejo vrt in gojijo vinsko trto. Z vrha je tudi prekrasen razgled v vse smeri. Odlično se vidi katedrala (ogled pozneje) in stari del mest. Pogled je prav tako prekrasen na notranji del gradu z vrtovi v ospredju in kapelico v ozadju.
Angers ima več različnih imen. Dve med njima sta tudi Belo mesto in Črno mesto. Oba razloga sta vidna tudi na gradu. Oba namreč izhajata iz gradbenega materiala za hiše. Bele barve je apnenec, ki so ga uporabljali za gradnjo sten hiš, črne barve pa je "slate", izjemno tanka in trdna kamnina, uporabna predvsem za strehe. Na tem območju se stikata dve geološki področji: Armorikanski lok in Pariška kotlina, kar je razlog za pojav teh dveh kamnin. Na sliki spodaj se vidi uporaba obeh kamnin na gradu.
Na gradu me je čakal še en, morda najpomembnejši del. Tu je razstavljena največja in najdaljša ohranjena srednjeveška tapiserija: Tapisserie de l'apocalypse. Prikazuje scene iz Svetega Pisma, ki govorijo o apokalipsi. Nekaj delov manjka, a zgodba je dobro razvidna. Vsak del tapiserije se začne s prikazom pripovedovalca, nato pa sledi 14 delov, v dveh vrstah, ki naj bi predstavljali nebesa in zemljo. Zelo zanimiv srednjeveški ostanek.
Med ogledom tapiserije mi je želodec že pošteno krulil, zato je bila zunaj prva naloga najti kosilo. Nisem bil preveč izbirčen in sem se odločil za Baguette sendvič. V senci dreves sem ga pojedel, se malce spočil in nadaljeval.
Na drugi strani reke se je že v srednjem veku razvil drugi center mesta, z imenom Doutre. Tam so še danes dobro ohranjene nekatere srednjeveške hiše in cerkve. Z drugega brega je tudi odličen pogled na katedralo in chateau.
Nazaj na levi breg in vzpon po stopnicah do katedrale. Na dnu stopnic je vodomet, ki so ga očitno med mojim obiskom desnega brega ugasnili. Verjetno zaradi premočnega vetra, saj je bilo okrog vse mokro.
Katedrala Saint-Maurice je zgrajena v (ja, kako ste uganili) gotskem slogu. Nekoliko drugačna oblika in postavitev kot dosedaj videne katedrale. V notranjosti je prav tako nekoliko drugačna. Malo manj gostko je delovala, malo manj špičasto in visoko.
Ostal je še sprehod po starem delu mesta na levem bregu. Vmes se je našlo nekaj zelo zanimivih hiš.
Na tej točki moram ponovno omeniti tramvaj. Tudi Angers ga ima na novo in v centru izkoriščajo enak sistem napajanja, kot sem ga opisal včeraj v Toursu. Dodatno je še to, da poteka po tako ozkih ulicah, da je tam samo en tir in se tramvaja srečata na postaji.
Še sprehod nazaj do turističnih informacij, kjer sem se oprtal in se podal na postajo. Tokrat sem končno spet šel z vlakom. JE BIL ŽE ČAS SNCF! Do Nantesa smo potrebovali približno 45 minut, nato še 10 minut peš do hostla in dan je prišel h koncu. Le še večerja in plan za jutri sta ostala. :-D
Ni komentarjev:
Objavite komentar