To jutro v Vierzonu sem se drugič odkar sem na InterRailu zbudil v oblačno jutro (prvič je bilo ko sem se peljal po progi Brünig) in to ni bilo prav nič slabo. Po odličnem zajtrku sem se v hladnem jutru odpravil proti postaji. V kratkih hlačah je kar malo mrazilo.
S postaje sem se z vlakom v 15 minutah pripeljal v Bourges. To mesto je bilo tudi razlog, da sem prespal v Vierzonu. V Bourgesu je namreč hostel precej predaleč od postaje, zato sem izbral Vierzon, kjer je precej bliže.
Kot sem že včeraj napisal, je danes državni praznik v Franciji. To se je definitivnk poznalo na ulicah. Bil sem večinoma sam. Pot do centra pelje naprej čez reko L' Yevre, o kateri več v nadaljevanju. Do centra mesta sem hodil kakšnih 20 minut, ponovno mimo mešanice hiš iz srednjega veka in konca 19. stol. kot v Dijonu. Bomo videli v nadaljevanju, če je to Francoska stalnica.
V centru me je čakala glavna znamenitost mesta: katedrala St. Etienne. Izjemno velika in mogočna katedrala iz sredine srednjega veka, ki je tudi znano romarsko središče. Prva naloga je bila splezati na stolp, saj je bil odprt le še pol ure (zaprt za kosilo od 11:30 do 14:00). Po 396 stopnicah sem se povzpel na 66 metrov visok severni stolp, stolp masla. To je ime je dobil, ker se je v 16. stol. podrl in so ga ponovno zgradili s pomočjo prodaje hrane (veliko masla). Razgled z vrha je bil enrkaten, ogledal sem si celo mesto in vse moje nadaljnje cilje.
Po temeljitem ogledu mesta z višine sem si ogledal še notranjost cerkve. Res ogromna, predvsem srednja ladja, ki je visoka 50 metrov. Všeč mi je bila tudi zato, ker je bila kljub svoji velikosti dokaj preprosta. Okrašena je le z vitraži in vklesanjem v stebre in stene.
Najlepša slika cerkve je od zunaj, zato sem poiskal najboljšo točko. Ta je v parku nadškofov zraven cerkve. Od tu se vidi cerkev v vsej svoji mogočnosti. Tudi sami vrtovi so izjemno lepi, a jim cerkev krade pozornost.
Po kratki pavzi in kavi sem nadaljeval sprehod po mestu. Kot že prej rečeno, se prepletata predvsem dva arhitekturna sloga. A zanimivo, da najbolj znani hiši v mestu (poleg cerkve): Palača Jacquesa Cœurja in Hotel de Echevins, sta obe zgrajeni v gotskem slogu in sta dokaj redka predstavnika tega sloga na navadnih meščanskih hišah (ne palačah alo cerkvah).
Predvsem Palača Jacquesa Cœurja ima za mesto Bourges velik pomen. Kot že ime pove, je pripadala Jacquesu Cœurju, ki je bil zelo uspešen trgovec in kasneje postal tudi vitez in finančni svetovalec Karlu VII. To hišo je dal zgraditi kot dokaz svojega uspeha.
Ponovno sem prečakl izrazito srednjeveški trg Gordaine in zapustil strogi center mesta. Tu stoji železna tržnica, v slogu podobna tisti iz Dijona, le nekoliko bolj zapuščeno je delovala in zato manj atraktivna.
Po kosilu me je čakala še zadnja zanimivost Bourgesa. Čisto zraven mesta tvorita reki L' Yevre in La Voiselle močvirje, ki domačinom nudi mir in ohladitev v vročih poletnih dneh. V določenih trenutkih res izgleda kot džungla. Domačini imajo tu številne vrtove, na kanalih imajo parkirane čolne, da pridejo do vrtov ali pa za lovljenje rib. Drugi lovijo ribe s kopnega.
Po 45 minutah hoje sem prišel ven iz močvirja in se počasi sprehodil nazaj do postaje. Na poti je bil še park Jardin des Prês-Fichaux, kjer sem se ustavil za slabo uro in se malo spočil. V senci! Med tem je namreč že prišlo sonce. V Franciji je trenutno huda suša. Kar v polovici države primanjkuje vode, zato v številnih vodnjakih ni bilo vode. Tudi trava, grmovje in drevesa ponekod izgledajo zelo žalostno in suho.
Dovolj zgodaj pred vlakom sem se podal nazaj na postajo. Na postaji sem bil sem 20 minut pred vlakom. Kratka vožnja nazaj do Vierzona, kjer sem imel točno eno uro časa, da pridem do hostla, vzamem nahrbtnik, ki sem ga pustil tam, in se vrnem na postajo. Glede na to, da je hoje manj kot deset minut, ni bilo panike.
Ob 17:34 sem se iz Vierzona odpeljal proti mojemu naslednjemu cilju: Tours. Čas vožnje: ura in pol.
V Toursu me je že na postaji pričakal naslednja gostiteljica s svojim petit chien, z imenom Tequilla. Pospremila me je do stanovanja, mi vse razkazala in dala vse informacije o Toursu.
Ob desetih, po večerji in počitku, sem se ponovno odpravil ven. Kot že rečeno, je danes v Franciji praznik in zvečer je v vseh mestih ognjemet. Marie mi je povedala, da je najboljša lokacija most čez Loaro, kamor sem se tudi odpravil. S postankom na ciderju vmes. :-)
Točno ob 23:00 so se luči na glavnem mostu ugasnile, in skupaj s polovico Toursa na mostu smo gledali začetek ognjemeta. Prva raketa je tudi zbudila vse ptiče, ki so verjetno že prav lepo spali. Tako smo imeli dvojni zvočni efekt: ptice in rakete. Lokacija na mostu je bila odlična z večih razlogov. Nad Loaro stalno pihlja in ni zatohlo in odsev raket v vodi je nekaj posebnega.
Več o Loari in Toursu v prihodnjih dneh.
Ni komentarjev:
Objavite komentar