Današnji dan je bil v svojem začetku popolnoma drugačen od včerajšnjega. V planu je bil že dlje časa in zjutraj ni bilo nobenih dilem o zajtrku in odhodih vlaka. Edini današnji transport, tramvaj, vozi vsakih 10 minut (približno, recimo).
Vstal sem ob osmih, pojedel zajtrk, spakiral nahrbtnik, ki sem ga pustil v hostlu in se počasi odplazil v mesto. V centru sem se na informacijah pozanimal o mestu, nato pa pot pod noge na ogled Caena.
Mesto Caen je v svoji zgodovini doživelo največji razcvet v 11. stoletju. Bil je glavno mesto Normanom (Normani, Normandija). Najbolj ga je zaznamoval leta 1027 rojeni Viljem Osvajalec (William the Conqueror). Leta 1060 je dal v Caenu zgraditi izjemno utrdbo, ki je imela vojaško vlogo in bila sočasno tudi njegova palača oz. rezidenca. Viljem bi moral naslediti angleškega kralja in tako postati kralj Anglije. A okronali so nekoga drugega in Viljem se je podal v Anglijo, kjer je v enodnevni bitki pri Hastingsu zmagal in postal kralj Anglije. Od takrat naprej so bili vsi Normanski vojvode tudi Angleški kralji.
Normanska vojvodina je bila svobodna vse do leta 1204, ko si jo je priključil francoski kralj Avgust. Grad je zaradi svoje odlične lege še naprej služil svojim namenom. Med letoma 1417 in 1450 so ga prevzeli Angleži, med stoletno vojno. Ko se vrnem v Slovenijo si moram NUJNO pogledati potek stoletne vojne, saj sem jo zasledil kot pomemben zgodovinski dogodek na številnih gradovih in v številnih mestih, ki sem jih obiskal. Leta 1438 so Angleži zgradili dodatni obrambni sistem barbican (ni prevoda v slovenščini). To je ograjeni del, ki ščiti vhod v grad. Francosko prebivalstvo okoli gradu se namreč ni najbolj strinjalo z njihovo okupacijo.
Leta 1793, med francosko revolucijo, so grad deloma porušili, dokončno pa so ga uničli v 19. stoletju. Danes je zato le malo ostankov gradu. Arheologi in zgodovinarji se večinoma opirajo na redke načrte gradu, ki so na voljo. Trenutno na območju gradu potekajo številna dela izkopavanja ostankov. S tem upajo, da bodo dobili boljši vpogled v izgled in delovanje gradu v času Normanov. Po drugi svetovni vojni so območje znotraj obzidja, ki je eno največjih v Evropi, spremenili v dva muzeja: Muzej Normandije in Musée des Beaux-Arts.
Grad je v samem centru mesta in glede na spremenljivo vreme sem ga obiskal najprej. Sprehodil sem se po barbicanu pred vrati Porte Saint-Pierre, s katerega sem si ogledal in slikal cerkev Saint-Pierre in tramvaj (ne Saint-Pierre), ki vozi tik ob gradu. Znotraj obzidja sem šel skozi Jardin des Simples. To so rastline, ki jim danes rečemo plevel, a včasih so jih uporabljali v medicinske in prehrambene namene. Nato sem se povzpel na obzidje in ga prehodil, kolikor je bilo odprtega. Žal je tega bolj malo, le severozahodni del. Vseeno sem si dobro ogledal mesto in ostanke gradu, ki je stal znotraj obzidja. Napredujejo bolj počasi. Nazaj z obzidja sem šel še do drugih vrat: Porte des Champs, ki imajo prav tako barbican. Še kratek sprehod in bil sem nazaj pri Porte Saint-Pierre, kjer sem grad zapustil.
Prebil sem se do kanala Port de Plaisance, kjer je bilo včasih mestno pristanišče, danes pa služi kot marina. Skozi mesto teče reka Orne, ki se nekaj kilometrov severno izliva v morje. Vzporedno z reko je speljan kanal. Caen danes nima posebne pomorske vloge, manjše pristanišče se je razvilo ob izlivu reke Orne v mestu Ouistreham (ne ni na Nizozemskem).
Od kanala sem nadaljeval do cerkve Abbaye-aux-Dames. Cerkev je znana predvsem po tem, da je v njej pokopana žena Viljema Osvajalca: Matilda. Viljem je pokopan v Abbaye-aux-Hommes, na drugi strani centra. Cerkvi sta približno enako oddaljeni od gradu, v točno nasprotnih smereh. Zato si je bilo potrebno ogledati še moško cerkev (točno takšen je prevod!).
A ura je bila že ena, kar pomeni čas za kosilo. Ustavil sem se v majhni peš ulici, kjer so se restavracje drenjale ena zraven druge. Po pregledu vseh menijev sem se ponovno odločil za Galette. Je dobra in poceni.
Glavni center mesta je med gradom in moško cerkvijo in ta del sem prečkal po kosilu. Večina hiš v Caenu je kamnitih, ker je bilo kamna na pretek, zato so lesene hiše redkost in so bile znamenje bogatejše družine. Ohranjeni sta dve, izjemno lepo okrašeni v gotskem slogu (flamboyant gothic).
Ulica, po kateri sem hodil, je peš cona, polna trgovin in v soboto popoldne ljudi res ni manjkalo. Moška cerkev stoji zraven mestne hiše in je nekoliko večja od ženske cerkve. Obe sta zgrajeni v gotskem slogu (nič novega). Zunaj sem opazil, da stolpa nista enaka. V samem vrhu stolpov so majhne razlike v gradnji.
Tako, ogledal sem si Caen. Imel sem še dve uri, zato sem se usedel na klopco pred Hotel de Ville in se malo odpočil. Pregledal sem vse zastave, našel in slikal najlepšo! :-)
Nazaj do mesta po nakupovalni ulici. Ustavil sem se še na kavi. To sicer ni bil plan, a javni WC zraven je bil zaprt in nuja je bila prevelika. Po kavi sem šel do tramvaja in se v bližini usedel v park še za 20 minut.
Odpeljal sem se do hostla, ki se je odprl ob 17:00. Prišel sem ob 16:58! Vzel sem nahrbtnik in nazaj na tramvaj do postaje. Še dobre pol ure in odpeljal sem se z vlakom v Rouen. Vožnja je trajala uro in pol. V Rouenu smo se peljali mimo hostla! :-( Nato pa na tramvaj in avtobus in dobre pol ure kasneje sem bil ponovno v hostlu. Dnevi minevajo vedno hitreje. Danes se končuje že tretji teden mojega potovanja (21. dan). A ni še konec! :-D
Ni komentarjev:
Objavite komentar