Že tretje jutro sem se zbudil v Freiburgu, zato je napočil čas, da si ogledam še kaj drugega poleg Hauptbahnhofa! Po zajtrku sem se s tramvajem (tokrat brez prestopanja) odpeljal v mesto.
Freiburg se nahaja v deželi Baden-Württemberg in je z več kot 2000 urami sonca na leto najbolj topel kraj v Nemčiji. Je tudi zelo znano univerzitetno mesto, takoj za Hamburgom, Berlinom in Münchnom.
Kot sem se navadil že lani, sem najprej zavil v Tourist Office po splošne informacije o kraju in po wifi, za objavo včerajšnjega bloga. Freiburg je, poleg klasičnih znamenitosti (cerkev, srednjeveško jedro, muzeji, grajski hrib,...) znan predvsem po majhnih kanalčkih, ki so prepredeni po celem mestnem jedru. Bächle (nem.: potočki), kot jim pravijo domačini, so ostanki srednjeveške odprte kanalizacije. Skupaj z vodnjaki tvorijo vodovodni in kanalizacijski sistem, ki je oskrboval celo mesto. V hribih nad mestom je zgrajen zadrževalnik vode, iz katerega priteka v vodnjake, iz njih pa v kanale in na koncu v reko. Danes imajo popolnoma drugačen namen. Voda v njih je čista, v vročih dneh (kot je danes!) jih uporabljajo predvsem otroci, pa tudi odrasli, da si malo ohladijo noge. Za otroke v trgovinah prodajajo prav za to narejene čolničke na vrvici, da hodijo ob kanalih in za sabo vlečejo čolničke. V veliko veselje so tudi psom, ki jim verjetno danes ni bilo nič manj vroče.
Turistična pisarna se nahaja v zgradbi stare mestne hiše, poleg katere stoji tudi nova mestna hiša (altes in neues Rathaus). Predvsem zanimiva je barva stare mestne hiše, za katero piše, da je ox-blood red (zelo natančen opis :-) ).
Od Rathausplatza je bil moj prvi cilj Münster in tržnica na Münsterplatzu, ki se razprostira okoli in okoli cerkve. Na tržnice je bilo moč najti vse, sadje, zelenjavo, gobe, marmelade kot tudi številne prodajalce hitre hrane, predvsem klobas.
Ogled cerkve danes ni vključeval vzpona na Turm, ki je sicer bil odprt, a imel sem drugačne načrte. Sama cerkev je zgrajena v gotskem stilu. Začeli so jo graditi v 11., dokončalo pa v 15. stoletju. Za razliko od včerajšnje v Strasbourgu, ima ta namenoma le en stolp.
Za razgled na mesto in okolico, sem se po ogledu cerkve povzpel na Schlossberg (grajski hrib), na katerem sicer ni več gradu. Vzpon je bil kar dolg, saj se hrib dviguje več kot 150 metrov nad mestom. A bilo je prijetno, saj je bila cela pot v senci in stalno je pihljalo. Na vrhu stoji razgledni stolp, ki je bil trenutno, zaradi obnove zaprt. Do polovice hriba pa se vzpenja tudi vzpenjača. Z vrha hriba sem se po grebenu spustil do ostanka gradu, kjer je tudi razgledna ploščad. Po slikanju sem se usedel na klopco v senci in iz nahrbtnika vzel košarico malin, ki sem jih kupil na tržnici. Za dobre pol ure se je čas ustavil. :-D
Po pavzi je sledil kratek spust nazaj v mesto. Greben po katerem sem se spustil je rob Schwarzwalda, ki leži vzhodno od Freiburga in je tudi njegov vir vode. V mesto sem prišel pri enem od dveh preživelih mestnih vrat. Schwabentor je bil ravno v obnovi, zato sem moral poiskati še Martinstor. Povezujeta ju dve zelo prikupni uličici: Gerberau in Fischerau, na katerih se nahajajo številne trgovinice, kavarne in Biergartni. Med njima je speljan kanal, v katerem stoji zelo zanimiv kip.
Preden sem si ogledal Martinstor, je bil čas za nekaj pojest zato sem zavil v kavarno in si privoščil sladko malico.
Kavarna je tik ob Martinstoru, zato nisem imel daleč za hodit. Skozi vrata je speljana tudi tramvajska proga. Ob njej sem se vrnil do izhodišča v centru mesta, kjer se križajo vse štiri tramvajske linije: Bertholdsbrunnen.
Nazaj do Rathausplatza, mimo Münsterplatza do še zadnjega dela mesta, ki me je čakal. To sta ulici Herrenstraße in Konviktstraße. Kot vse ostale v mestu, sta tudi ti dve obdani s srednjeveškimi hišami, po robu pa teče potoček. Na Herrenstraße sem se tudi sam za pol ure usedel in namočil noge v prijetno hladno vodo. Sledil je še sprehod po Konviktstraße, na kateri se nahajajo številne restavracije, ulico pa preraščajo veje ovijalk, kar izgleda pravljično.
Še sprehod čez Augustinerplatz in čas je bil za povratek domov. Ponovno mimo Martinstora in na tramvaj 5 v smeri Rieselfeld (ne Podutik ali Štepanjsko naselje).
To je bil moj zadnji dan v Freiburgu. Jutri se za dva tedna podajam v Francijo na vlaku...
Ni komentarjev:
Objavite komentar