InterRail 2015: Gent

Dan v Gentu se je že v hostlu odlično začel in se tako tudi nadaljeval. Po dveh tednih v Franciji je bil današnji zajtrk nekaj posebnega. Zmagovalni so bili zagotovo vaflji. To se za Belgijo sicer spodobi, a vseeno nisem pričakoval, vsaj ne v hostlu.

Gent sem sicer videl že lani, a bilo je še bolj na začetku, ko sem poskušal obdelati po dva kraja na dan. To je pomenilo le dve uri Genta. Videl sem zelo malo, le toliko, da me je prepričalo, da se letos vrnem. Danes imam cel dan in si bom mesto v miru ogledal.

Začel sem na enem od treh stolpov, po katerih je Gent znan: Het Belfort van Gent (zvonik). Druga dva stolpa pripadata cerkvama St-Niklaaskerk in St-Baafskatedraal. Povzpel sem se na vrh (deloma tudi z dvigalom). Po poti sem si ogledal zgodovino stolpa, stare zvonove in starega zmaja z vrha stolpa. Stolp je bil zgrajen že v 12. stoletju, ko je Gent dobil mestne pravice. Sedanji izgled je dobil šele v začetku 20. stoletja. Leta 1913 je bil v Gentu World Expo in takrat so mesto obrnili na glavo. Železni vrh stolpa so zato zamenjali s kamnitim. Zmaj, ki krasi vrh stolpa, je simbol mesta in vidiš ga lahko povsod (to so zagotovo ukradli iz Ljubljane). Razgled z vrha je bil prekrasen. Pogled na staro mesto, na druga dva stolpa Genta in predmestja je bil odličen. Vsake toliko je sonce posijalo skozi oblake in svetloba je bila popolna.

Ogledal sem si še notranjost cerkve St-Niklaas. Potem sem se počasi sprehodil do informacij. Pozanimal sem se o vodenih ogledih. Imel sem še eno uro časa do začetka. Malo sem vijugal po mestu, se usedel ob kanal in bral knjigo. Pol ure prej sem se odpravil proti zbirni točki. Na poti sem si privoščil belgijsko malico: vafelj s čokolado in se počasi odmajal do mosta svetega Mihaela, kjer je bil ob 13:00 zbor. Z mosta sta se odlično videla oba brega nekdanjega pristanišča. Korenlei na levi in Graslei na desni.

Tramvaaaaaaj...

Že cel dan sem po mestu videval kupe smeti, tovornjake, viličarje, ostanke montažnih odrov,... Izvedel sem, da se je v nedeljo končal deset dnevni festival Gentse Feesten, ki je eden največjih festivalov v Evropi in vsako leto privabi več kot dva milijona ljudi. Posledice so definitivno kazale takšno sliko.

Vodeni ogled je trajal približno dve uri. Naredili smo krog po mestu in izvedeli ogromno zanimivih in smešnih zgodb iz mestne zgodovine. Na pol poti sem ugotovil, da nič nisem slikal. Tako je ostalo tudi do konca. Raje sem se skoncentriral na razlage in sklenil, da po koncu krog ponovim in si vse počasi in natančno ogledam. Ogled smo zaključili, vsak je dal kolikor denarja je mislil, da je bil ogled vreden in šli smo vsak svojo pot. Jaz najprej na še en vafelj, tokrat s čokolado in smetano! Mmmmmmmm!

Ogled torej: ime mesta izvira iz njegove lokacije. Nahaja se na sotočju dveh rek in v latinščini se sotočju reče Ganda. Od tu do Gent ni daleč. Mesto se je izjemno razvilo v poznem srednjem veku. Bilo je drugo največje mesto v Evropi, manjše le od Pariza. V mestu je živelo 65.000 prebivalcev. Vse to je posledica tekstilne industrije. V srednjem veku sicer še ne moremo govoriti o industriji, a Gent je bil središče tekstilne proizvodnje na svetu. V mestu se je v 16. stoletju rodil Karel V., ki je kasneje svoje rojstno mesto obsodil na propad. Uvedel je davek na vojno in Gent je bilo edino mesto v njegovem cesarstvu, ki ni želelo plačati davka, pod nobenim pogojem. Karel je prišel v mesto, osramotil vse vodilne može mesta (župana, politike, vodje cehov) in zažgal mestni statut, ki je dajal mestu pravice, vse davke je podvojil,... Zelo hitro se je število prebivalcev v mestu prepolovilo. Zaradi tega danes Gent ni milijonsko mesto, kot bi sicer verjetno bilo, ampak mesto enake velikosti kot Ljubljana.

Ogled smo začeli na Korenmarktu, tržnici za bogatejše meščane. Nadaljevali smo mimo Belforta in cerkve St-Baafs. V njej se nahaja slika, ki je največkrat ukradeno delo, kar trinajstkrat. Med drugim sta jo ukradla tudi Napoleon in Hitler.

Hiša zraven Belforta je hiša tekstilnega ceha. Imel je takšno moč, da je lahko stal zraven mestnega zvonika.

Na trgu zraven stoji le nekaj let star objekt, ki je namenjen za koncerte in glasbene dogodke čez leto. Hitro je postal najbolj osovražena zgradba v mestu zaradi tega in onega razloga. A akustika je po podatkih vodiča fenomenalna.

Poleg stoji nekdanji zapor z zelo zanimivo legendo. V njem so zapirali tudi ljudi, ki so jih obsodili na smrt s stradanjem, brez hrane in vode. Tako so obsodili tudi nekega moškega. Dan, mesec, leto so šli mimo, on pa še kar živ. Kako je bilo to možno? Nihče mu ni nosil hrane. Edino hčera ga je prišla obiskat vsak dan in nikoli ni imela hrane s sabo. Odgovor se skriva vklesan nad vhodom v stavbo.

Nekaj metrov stran stojita stara, gotska in nova, neoklasična mestna hiša. Zanimivost tu je arhitektov podpis na novi mestni hiši. Na vrhu je postavil sončno uro. Zanimivo, ko izveš, da je v Gentu približno 200 dni na leto dež. Poleg tega je ura zelo slabo vidna in čisto zraven stoji Belforf z ogromno uro. Sarkazem?

Sledil je sprehod po ozki ulici, polni grafitov. Na občini so se odločili narediti konec grafitiranju na številne zgodovinsko zaščitene hiše in grafitarjem ponudile nekaj ulic v mestu, kjer lahko prosto ustvarjajo ulično umetnost brez strahu in kazni. Odlična ideja in rezultati prav tako!

Prišli smo na Vrijdag Markt (Freitag Markt - petkova tržnica). To je bila tržnica "malih" ljudi. Na vogalu stoji stolp z zvonom, ki še danes oznanja začetek in konec tržnice. Na vrhu je stal tudi kričač, ki je obveščal o dogajanju na trgu in v mestu. Kot nekakšen več sto let star Facebook ali Twitter.

Na trgu stojita dve zgradbi, ki precej izstopata po arhitekturi, velikosti in starosti. To sta zgradbi delavskih sindikatov. Posebej sta pomembni, ker je bil Gent prvo mesto na svetu, kjer so se sindikati pojavili. Tudi lokacija prav na tem trgu je primerna.

Tu smo dobili tudi krajšo razlago za vzrok za stopničaste fasade hiš. Strehe so zelo strme zaradi veliko dežja in snega (kot v Alpah) in stopnice so prišle prav, ko je bilo potrebno popraviti streho ali očistiti dimnik. Stopnice so bile tudi statusni simbol, kot avto ali telefon danes. Več stopnic kot je imela hiša, bogatejši so bili njeni prebivalci.

Na trgu je zelo znana pivnica, ki med drugim ponuja pivo v 1,3 litrskih kozarcih. In to pivo z vsebnostjo alkohola 7% in več. Nastal je problem, ker so številni gosti kozarce jemali domov kot spominek. Problem so rešili na zelo zanimiv način. Ko prideš, spustijo s stropa koš, v katerega daš en čevelj. Koš se dvigne nazaj pod strop. Nazaj ga dobiš, ko plačaš račun in natakar odnese vse kozarce. Hahaha!

V bližini trga se nahaja eden največjih topov v zgodovini. Narejen je bil za izstrelitev 350 kilogramov težkih krogel. To je bilo precej pretežko in edinič ko so ga uporabili, je krogla le padla na tla pred topom. Danes je topovska luknja zaprta s stekleno ploščo. A pozimi (v času študija) je vsak teden razbita. Študentje tu veliko pijejo in zraven pridejo tudi pivske igrice. Eden od izzivov je prespati noč v topu! To pozimi postane tudi zdravstveni problem, saj ima zjutraj veliko študentov ozebline in je podhlajenih. Steklo OČITNO ne pomaga!

Nekoliko daljši sprehod, mimo številnih prekrasnih hiš, ob kanalu do trga Veerle plein. Stavba v kotu je stara ribarnica, na drugi strani reke pa se nahajta še mesnica in trg z zelenjavo. Tako so nakupovali včasih. Trg je poseben še iz enega razloga. Luči na trgu so povezane s porodnišnico in ob vsakem novem rojstvu zasvetijo za eno minuto. Tako lahko ljudi velikokrat vidiš ko začnejo na trgu ploskati. Če ne veš zakaj mora izgledati zanimivo!

Ob trgu stoji tudi grad, ki ima zelo čudno lego. Gradovi namreč ne stojijo v centru mesta. Ponavadi so ob reki, na hribu, nekje kjer lahko vidijo sovražnike prihajati. Izkazalo se je, da so vojvode zgradili grad, da se zaščitijo pred meščani, ki niso bili vedno najbolj navdušeni nad njihovimi odločitvami. A grad je očitno dobro zgrajen, saj je bil vse od dokončanja v 12. stoletju do danes zavzet le enkrat: 16.11.1949. Zavzeli so ga študentje z zelo zanimivim razlogom. Mestni politiki so želeli podražiti pivo za en frank, s čimer se študentje nikakor niso strinjali. Vdrli so v grad in se pet ur borili s policisti in v njih metali gnilo sadje. Belgijci imajo ZELO radi pivo!!!!

V bližini, ob kanalu stoji še zadnja lesena hiša v mestu. Zraven so tudi druge hiše, ki prikazujejo kako so se meščani izogibali davkom. Davek je bil določen s površino zemljišča in višino hiše. Te so zato velikokrat širše v višjih nadstropjih, imajo balkone,... Iznajdljivo!

Kakšnih pet minut hoje in bili smo pri ogromnem toaletnem papirju. To je stranišče muzeja za dizajn. Napis na hiši nad straniščem je v flamščini (nizozemščini) in ima enak pomen kot iztegnjen sredinec.

Ogled smo zaključili na bregu Korenlei s pogledom na Graslei. Vse hiše na tem bregu so namreč bile zgrajene ali obnovljene za svetovno razstavo leta 1913. Edino nižja kamnita hiša na sredini je precej starejša. Eden od dokazov je to, da je nagnjena naprej. Ko so tovor dvigovali v višja nadstropja se ta tako ni butal ob stene hiše in tovor ni padal ven (zrna žitaric recimo). Domiselno!

Ogled in ponovitev ogleda sta me precej izčrpala, bilo je že pozno in čas za povratek do hostla. Vmes sem šel mimo še ene zanimivosti mesta. Pred nekaj leti so ulico preimenovali v Facebook ulica. In zdaj je vredna ogleda!

Povratek do hostla in pisanje dolgega bloga. Bil je dolg dan in izvedel sem ogromno novega. To moram hitro zapisati preden pozabim. Jutri se spet selim. In spet bom na vlaku ...