Današnji dan se je začel zelo zanimivo, predvsem pa precej prezgodaj. Ob 3:45 me je zbudilo skoraj nečloveško smrčanje. Verjetno se je tresel cel hostel. 15 min kasneje je nekdo v sobi vstal, pograbil blazino in rjuho in odkorakal ven, na teraso. Čez nekaj minut sem mu sledil. Na terasi so ležalniki, prijetno hladen zrak (v sobi je bila še kar savna) in predvsem tišina. Tako sem do 5:00 bolj ali manj v miru ležal (bolj malo spal). Takrat pa se je začelo daniti in to so oznanjali tudi ptiči. Odločil sem se za ponovni poskus v sobi. Tokrat je bilo bolje. Hladneje in tiho! Lahko sem zaspal do 8!
Po zajtrku sem sestavil bojni plan in se sprehodil do postaje. V trgovini na postaji sem kupil vse za današnji dan. Postaja v Zugu je zelo lepa. Včeraj sem videl samo peron 4 na katerem sem prestopil.
Iz Zuga sem se zapeljal do bližnje postaje Arth-Goldau. Tam se namreč začne vzpenjača na vrh Rigi. To je najstarejša vzpenjača v Švici. Vzpenjača se začne prav na postaji Arth-Goldau, zato nisem imel daleč za hodit. Do vrha Rigija se povzpnemo v zgolj 45 minutah in se dvignemo za 1300 metrov na nekaj čez 1800 metrov, kolikor je visok vrh.
Vlak na postaji Goldau...
Eden gor, drugi dol...
Na vrhu z obeh strani, Vitznau (levi) in Goldau (desni)...
Pogled z vrha...
Z zgornje postaje sledi še kratek sprehod do vrha in odpre
se pogled na vse smeri neba. Proti severu se vidi Švicarska planota,
proti jugu pa Alpe: tudi vrhovi Eiger, Mönch in Jungfrau ter Titlis nad
Engelbergom.
Vreme je bilo sicer zelo
lepo, vidljivost pa ni bila najboljša. Vseeno je bil razgled odličen.
Točno pod vrhom je Zugersee in mesti Zug in Arth ob jezeru. Na drugi
strani je Vierwaldländersee (Jezero štirih gozdnih dežel?) - najlažje
ime! Ob tem jezeru je med drugim tudi Luzern.
Zugersee...
Proti jugu...
Arth in Goldau...
Vierwaldstättersee...
Po
temeljitem ogledu sem se odpravil peš do prve postaje pod vrhom Rigi
Staffel. Med spustom sem ujel tudi nekaj dobrih pogledov na progo in
vlake.
Pri postaji Rigi Staffel se
proga razcepi. Druga proga pride z zahodne strani hriba, iz kraja
Vitznau. Ta je sicer najstarejša, a tudi proga v Arth-Goldau ni dosti
novejša. Se pa na odseku med vrhom in Staffelom vidi, da sta bili to
ločeno grajeni progi.
Malo po tretji uri sem se odpravil nazaj v dolino. Sprva je
bilo na vlaku prav prijetno. Zmerna temperatura in rahel veter skozi
odprta okna. Nižje kot smo bili, manj je bilo prijetno. Ko smo prišli v
Goldau je bilo že peklensko. Sledil je 500 metrov dolg sprehod brez
sence do železniške postaje. Tam je manjši vodnjak in mislim da se je
prav vsak šel malo osvežit. Veliko se nisi mogel, saj je bila voda
topla.
V četrt ure nazaj do Zuga, kjer
sem imel namen spet snemati, a ob misli, da bi pol ure ali celo uro
stal na soncu pri 33 stopinjah, me je hitro minilo. Med čakanjem na moj
lokalni vlak do Zug Schutzengel, sem v senci pod streho posnel nekaj
vlakov. Več kot dovolj!
V hostlu sem
tako kot včeraj samo vzel kopalke in brisačo in se šel kopat. Tudi danes
je bilo na plaži ogromno ljudi, ki so se neuspešno poskušali ohladiti v
senci ali v jezeru. Po kopanju sem se vrnil v hostel in pojedel
večerjo.
Sedaj čakam na hladno fronto,
ki naj bi vse skupaj vsaj za par dni ohladila. Oblaki in veter sta že
prišla. Očitno bo potreben kakšen ples dežja. Je pa dobra novica to, da
nocoj ne bo težav s smrčanjem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar