InterRail 2015: Rouen

Jutro v Rouenu se je začelo oblačno. Po zajtrku sem se, okrog 10, odpravil v mesto.

Moj prvotni načrt je bil iti peš v mesto. V hostlu sem pogledal na zemljevid in ugotovil, da je pol ure peš do centra! Mirno sem se usedel na avtobus in odštel 1,60€! V mestu najprej na informacije potem pa na sprehod.

Najprej zgodovina mesta: Tako kot Caen, je bil Rouen v Normanski vojvodini, kar je zaznamovalo njegov srednjeveški razvoj. Veliko se je tu dogajalo med stoletno vojno (že spet). Kot del Normanskega ozemlja je bil dolgo pod angleško oblastjo. Tu so med stoletno vojno, po zajetju in predaji Angležem, zažgali Jeanne d'Arc (Joan of Arc, Ivana Orleanska). Delovala je med stoletno vojno in podpirala francoske vojake. Uspeli so jo zajeti Burgudci, ki so bili zavezniki Angležev. Jeanne je očitno zelo zaznamovala mesto, saj se po njej imenuje most, cesta in cerkev. V stoletni vojni je imela predvsem pomembno moralno vlogo. Po stoletni vojni (v kateri je zmagala Francija) je bil Rouen drugo največje mesto v Franciji (za Parizom). To je tudi eden od razlogov, zakaj je danes center mesta (stari del), tako obsežen. Krasijo ga številne lesene hiše in gotske cerkve (nekaj povsem novega. press: sarkazem).  Ob koncu 19. stoletja so v Rouen "zbežali" številni umetniki iz Pariza. Zbežali so pred umetno svetlobo velemesta v naravno svetlobo, ki naj bi bila v Rouenu posebna. Ti umetniki so bili začetniki impresionizma. V Rouenu je deloval tudi Monet, ko je slikal Katedralo. Leta 1944 so Rouen, tako kot Saint Malo, bombardirali zavezniki z namenom osvoboditve. Tukaj niso porušili celega mesta, a vseeno je bila škoda velika. Danes je Rouen glavno mesto pokrajine Haute Normandie.

Ogled sem začel na ulici Rue de Gros Horologe. To je bila prva peš ulica v Franciji (prva, ki je bila zaprta za avtomobilski promet). Ime je dobila po uri in zvoniku Gros Horologe, ki stojita na sredini ulice. Šel sem si ju ogledat tudi od znotraj. Prvo je bil zgrajen zvonik, ko je mesto dobilo pravico do zvonov. To je bilo že v 14. stoletju. V 16. so dodali še uro na lok preko ulice. Ura ima samo en kazalec, ki prikazuje uro. Ima pa na spodnjem delu okvira sliko, ki predstavlja dan in se vsak dan zamenjna. Poleg tega je na vrhu ure tudi srebrna krogla, ki predstavlja luno. Polovica krogle je črne in se obrača tako, da predstavlja lunino meno. Dodatno je zanimivo to, da je urni mehanizem stal na vrhu zvonika. Zgodovinarji še danes ne vedo, s kakšnim sistemom so prenesli gibanje do ure. Vse od postavitve, do začetka 20. stoletja, več kot pet milijonov ur, je ura delovala ne da bi se enkrat ustavila. Za to so skrbeli urarji, ki so jo dvakrat na dan navili. V celotni zgodovini ure jih je bilo 25. Večinoma je obrt prešla z očeta na sina. Živeli so v zgradbi, v loku nad ulico. Kasneje, v 18. stoletju, so se začeli ukvarjati še s prodajo in servisiranjem ur. Z vrha zvonika je sledil še panoramski razgled na Rouen.

Ko sem se vrnil na ulico je začelo deževati. Mimo srednjeveških hiš sem nadaljeval do trga, na katerem stoji tržnica, cerkev Jeanne d'Arc in križ na mestu, kjer so jo Angleži zažgali.

Nadaljeval sem mimo Palais de Justice, ki je največja gotska zgradba v Franciji (ki ni cerkev). Ker je z vseh strani obdana z ozkimi ulicami, ni uspela nobena prav lepa slika. :-(

Jeanne d'Arc...

Naslednja je bila gotska (flamboyant gothic) cerkev Saint-Ouen. Poleg nje stoji mestna hiša, ki je bila včasih benediktinski samostan.

Ob moji poti sem stalno gledal za pekarno, a je ni in ni bilo. Še mimo druge tržnice, kjer je prav tako mrgolelo ljudi in našel sem pekarno. Kakšnih 100 metrov naprej pa sem se usedel na kosilo. Danes je bil klasičen meni, nič posebno francoskega, a bilo je dobro. Zanimiva je bila sladica: ananasov tiramisu.

Takoj po kosilu ponovno cerkev, tokrat Saint-Maclou. Zraven cerkve se nahaja še atrij Aître Saint-Maclou. Zelo zanimiv vrt, obdan z lesenimi hišami in nekaj drevesi na sredini. Tu so očitno tudi številn prireditve, saj je bil postavljen oder in montažna tribuna.

Napočil je trenutek za ogled katedrale. Ena največjih in najbolj mogočnih katedral v Franciji stoji na mestu bazilike iz 4. stoletja. Srednji stolp, ki je bil v 19. stoletju dopolnjen (povišan) z železno konstrukcijo, je najvišji cerkveni stolo v Franciji in meri 151 metrov. V cerkvi so pokopani številni Normanski vojvode. Tudi Rihard Levjesrčni.

S katedralo sem zaključil ogled starega mestnega jedra. V načrtu sem imel še muzej pomorskega in rečnega transporta. Do tja sem se odpeljal z avtobusom in nato še malo peš, kar je bilo v dežju in vetru precej neprijetno. Podobno kot Nantes, se je tudi Rouen razvijal kot pristanišče ob plovni reki: Seni, skrit in zavarovan pred nevihtami in plimo v notranjosti. Od morja je oddaljen dobrih 120 kilometrov, kar danes pomeni približno šest ur plovbe. Razvijal se je kot pristanišče za pomorske ladje, rečne ladje in ima bogato zgodovino ladjedelništva. Danes ima precej večjo vlogo Le Havre, ki leži na ustju reke Sene. Kljub temu imajo pristanišča med Le Havrom in Rouenom ter sam Rouen še vedno veliko letnega pretovora tovora (več kot Koper). Muzej je bil zelo zanimiv, a žal je bilo vse v francoščini in za veliko stvari sem moral sklepati.

Ko sem zapuščal muzej je nehalo deževati, zato sem se ob Seni sprehodil do mesta. Šel sem mimo zelo zanimivega dvižnega mosta, dokončanega leta 2007. Osrednji del je na kablih in se dvigne navpično. Je tudi najvišji dvižni most mislim, da v Franciji, možno tudi v Evropi. Ob Seni se nahajajo številna stara pristaniška skladišča, ki so danes preurejena v bare, restavracije in marsikaj drugega. Pogled na mesto in katedralo je bil z brega in mostov prekrasen.

Za zaključek še malo o prometu: V Rouenu sta dve tramvajski liniji in tri linije avtobusa, kjer vozijo "vodeni" avtobusi. Rezultat je podoben kot v Caenu, sistem pa povsem drugačen. Tu ni fizičnega vodenja, ampak optično. Na tleh sta narisani dve vzporedni prekinjeni črti. Na vrhu avtobusa je kamera, ki črte zaznava in vodi avtobus. Veliko boljši (in cenejši) sistem kot v Caenu. Imam pa pripombo na promet v Rouenu. To sem opazil tudi drugje po Franciji. Določenim linijam dajo "odmevno" ime, da se sliši "oh in sploh". S tem ni nič narobe, a sistem naj potem tako tudi deluje. Tramvaj se imenuje metro! Ker poteka tri postaje v centru pod zemljo. Danes je vozil na 15 minut. TO NI METRO! Optično vodene avtobusne linije se imenujejo Metrobus. Med delavnikom vozijo na 13 minut, danes pa na 23! Prvo: to je redkeje kot številne linije LPP. Drugo: kje na svetu so našli ta dva intervala?!?!

Zvečer še planiranje za jutri in spat. Plani se spreminjajo. Morda bom že jutri zapustil Francijo na vlaku ...