Kot že včeraj napovedano, sem se današnjega dne lotil malo bolj sproščeno. Vstal sem ob 8:30 in ponovil postopek od včeraj, torej tramvaj, Hauptbahnhof, zajtrk, vlak.
Danes sem se namenil v isto smer kot včeraj, a nekoliko dlje. Do Strasbourga je dobra ura vožnje s prestopom v Offenburgu.
V Strasbourg sem prišel malo po 11 in najprej zavil v Tourist Office, kjer sem se pozanimal o mestu in končno objavil zadnja dva bloga.
Nato sem se odpravil po mestu. Prvo me je ustavilo že pročelje postaje. Pred kratkim so postano obnovili na zelo zanimiv način. Fasado so obnovili, nato pa pred zgradbo postavili ogromno stekleno kupolo, ki postajo razširi za kakšnih 10 metrov.
Od postaje sem nadaljeval proti centru, preko enega od krakov reke Ill. Center Strasbourga leži na otoku, katerega z vseh strani obdajajo kraki reke Ill. Mimo glavne tramvajske postaje Homme de Fer, kjer se sreča 5 od 6 tramvajskih linij v mestu.
V samem centru mesta se nahaja katedrala Notre Dame. Zgrajena je bila v srednjem veku v 13. stoletju, stolp pa je bil dokončan v 15. Drugega nikoli niso uspeli zgraditi. Najprej sem si gotsko katedralo ogledal od zunaj. Glede na to, da je bil to že moj šesti dan potovanja, je bil že čas, da se povzpnem na kakšen stolp. In to je bil prav nedokončani stolp Notre Dame. Približno 500 stopnic pripelje do terase med obema stolpoma. Razgled na mesto je bil odličen. Tudi zelo koristen za orientacijo in za izdelavo načrta nadaljnjega gibanja po mestu.
Po panoramskem ogledu mesta je sledil še ogled notranjosti katedrala, ki je res ogromna. Vse do 19. stoletja je bila to najvišja zgradba v zahodni (krščanski) Evropi. Notranjost ni nič manj impresivna v vsej svoji velikosti.
Ogled sem nadaljeval s sprehodom skozi številne ozke in zavite ulice mestnega jedra in vsaka je po svoje zanimiva. Center mesta je bil tudi prvi na svetu, ki je bil v celoti zaščiten kot Unescova svetovna dediščina. Povsem upravičeno.
Ob drugem kraku reke Ill sem nadaljeval v najbolj slikovit del centra Le Petit France. Izvor tega imena je sicer nekoliko drugačen, kot si človek sprva zamisli, a vsekakor zanimiv. V času, ko je bil Strasbourg v Nemčiji (med Francosko Prusko vojno in prvo svetovno vojno) so Nemci dali temu delu mesta sedanje ime, ker so bile tam številne prostitutke in Nemci so to videli kot francoski poklic. Same hiše so precej starejše, zgradili pa so jih številni različni obrtniki in cehi, ki so tu delovali.
Na tem majhnem območju se razcepijo kar trije kraki reke Ill, ki se že po nekaj 100 metrih ponovno združijo. Vsi kraki so zaradi poplavne varnostu zajezeni, na enem pa so tudi zapornice za (predvsem turistične) ladje. Pred razvejanjem Illa stoji ogromna zgradba, imenovana po njenem načrtovalcu: Vauban. To je ogromen jez oz. zapornica, ki je bila zgrajena že dolgo nazaj z namenom regulacije višine vode v mestu. Z vrha je pogled na Petit France in Notre Dame odličen. Pred Petit France pa stojijo trije stolpi, ostanki obrambnega zidu, in pokriti most med njimi. Most na sliki seveda ni pokrit, streho je "izgubil" že dolgo nazaj, ime pa je ohranil.
Čakal me je še zadnji, tokrat nekoliko daljši sprehod. Nazaj skozi center, ponovno mimo Homme de Fer in čez Place Kleber (še nekaj hišic in ozkih ulic). Vmes še kratek postanek na tržnici za malo sadja. Na drugi stranj centra ponovno preko Illa in še pol ure (vmes še enkrat preko Illa in mimo izjemno lepe cerkvice) hoje do Evropskega parlamenta in Evropskeg sodišča za človekove pravice. Sploh zgradba parlamenta je ogromna, a zelo lepa.
Po celem dnevu hoje je bil že čas za malo sedenja. Zavil sem v Parc d'Orangerie in se nekje v senci za slabo ure usedel na klopco in se spočil.
Nato ponovno mimo sodišča in parlamenta do tramvaja. Pred sodiščem sem srečal prvo slovensko družino na tem potovanju. Veliko prej kot lani, ko sem prve srečal dva dni pred koncem. S tramvajem sem se vrnil do mesta, prestopil in se odpeljal do Gare Centrale.
Moj ogled Strasbourga je bil zaključen, sledil je še povratek v Freiburg. Ponovno dobra ura vožnje s prestopom v Offenburgu in nekaj minut čez sedem sem prišel v Freiburg.
Še kratka vožnja z dvema tramvajema, trgovina za večerjo danes in jutri in za zajtrk za jutri in pojutrišnjem.
Kot sem si zastavil je bil današnji dan bolj sproščen. A zato nič manj zanimiv.
Ni komentarjev:
Objavite komentar