InterRail 2015: Hamburg peš

Od danes naprej moja InterRail karta ne velja več, a zaradi nekaj dni imena blogov do konca ne bom spreminjal. V HAMBURGU SEM!!!!

Danes sem se zjutraj naspal in ob 10:30 smo se podali proti mestni hiši, kjer smo začeli Free Walking Tour. V Hamburgu tega še nisem naredil in me zanima tudi kaj več o mestu.

Ker smo začeli pri mestni hiši, smo najprej nekaj slišali o Rathausu. Zgrajena je bila leta 1897, potem ko se je stari mestni hiši zgodil København: It burned down! Leta 1842 je bil v Hamburgu hud požar, ki je razdejal celo mesto. Zgrajena je v neo-renesančnem slogu in še danes jo uporabljajo za mestni svet in deželni parlament. Hamburg je ena od treh mestnih držav oz. regij v Nemčiji, poleg Berlina in Bremna. Stolp je visok kar 112 metrov, a vzpon na vrh (žal) ni možen. Zgradba je ogromna in ima tri sobe več kot Buckinghamska palača v Londonu. Podatek, na katerega so Hamburžani zelo ponosni.

Naš drugi cilj leži na vrhu najvišjega hriba v Hamburgu, šest metrov nad morjem: cerkev St. Petri. Tako kot številne zgradbe v mestu, je zgrajena iz živordečih opek, saj v bližini mesta ni nobenega kamnoloma in opeke so bile najbolj dostopen gradbeni material. Barva opek v cerkvi se meša med živo rdečimi in črnimi. Črne opeke so "reciklirane" iz cerkve, ki je stala na istem mestu in zgorela v požaru leta 1842. Kombinacija barv naredi zanimiv barvni efekt. Ena redkih stvari, ki so jih uspeli ohraniti je kljuka na vhodu v cerkev. Žival, ki je upodobljena, ima enake probleme kot krokodili na borzi v Københavnu. Bil naj bi lev, a takrat nihče ni vedel, kako izgleda, imeli so le podatek, da je kot velika, grda mačka! A zanimiva je iz drugega razloga. Kljuka je nekoliko drugače obarvana spodaj. Včasih sta jo z vsake strani držali stranki, ki sta se dogovarjali za posel. Ko sta se strinjala o pogojih posla,sta kljuko izpustila. Prisotnih je bilo veliko ljudi in cerkev, ki so služili kot priče v primeru, če pogoji pogodbe s katerekoli strani niso bili izpolnjeni. Starodobni pravniki!

Hamburg je v srednjem veku postal eno od pristanišč v Hanzeatski ligi. To je bilo zavezništvo mest, večinoma ob Baltskem morju, ki so se odločile za medsebojno trgovanje, kar jim je prineslo velik razvoj. Glavno mesto je bil Lübeck, član pa je bil tudi Gdansk. Hamburg je imel posebno vlogo v zavezništvu, saj ni ležal ob Baltskem morju, ampak na reki Labi, z dostopom na Severno morje. Zaradi ugodne lege so dobili veliko denarja za razvoj in mesto se je začelo širiti z izjemno hitrostjo!

Le streljaj stran je še ena cerkev: St. Jacobi, ki je tudi zgrajena iz opek. Njena posebnost pa se skriva v notranjosti: največje baročne orgle na svetu. Na njih je zaigral tudi Bach. Tu je prvič odigral svoje delo Toccata in fuga. To je bilo prvič in tudi zadnjič, ko je Bach igral v tej cerkvi.

Kratek sprehod v nekdanje poslovno središče Hamburga. Na koncu 19. in začetku 20. stoletja so ogromno revno četrt izpraznili, zažgali in zgradili nove, poslovne zgradbe. V njih so imeli sedeže številni ladjarji, ki so delovali v Hamburgu. Ena od teh zgradb je tudi Chile Haus, ki je meni znana že od lani in predlani. Danes je to zgradba z najdražjo najemnino poslovnih prostorov v Hamburgu. Mesečna najemnina za pisarno (16 kvadratov) je približno 4.000€! Sosednja zgradba, v kateri je danes muzej čokolade (nekaj za drugič), so med drugo svetovno vojno izdelovalu plin, ki so ga uporabljali v koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno.

Nekoliko daljši sprehod do ostankov cerkve St. Nikolai. Cerkveni stolp je bil dolgo najvišji v Evropi, kar je imelo tudi slabo stran. Med drugo svetovno vojno so ga uporabljali zavezniki za orientacijo med bombnimi napadi. Hamburg, Köln in Dresden so bila mesta, ki so jih izbrali za napad z namenom ubiti moralo Nemcev. Vsa tri mesta so namreč veljala za pomembna kulturna središča. Ostanki cerkve danes ostajajo kot spomin na grozote druge svetovne vojne. V kripti cerkve je urejen muzej (še ena stvar za naslednjič).

Naslednje na naši poti je bila najstarejša zgradba v Hamburgu. Poleg nje stoji hiša, ki je bila včasih tovarna cigar in za katero predvidevajo, da je začela hudi požar iz leta 1842.

Prečkali smo most in prešli v Speicherstadt, nekoč prosto carinsko cono, zgrajeno s tem namenom po priključitvi Hamburga Nemčiji v drugi polovici 19. stoletja. Hamburg je bil eno od vodilnih evropskih pristanišč. Še danes je na primer glavno evropsko pristanišče za uvoz kave in kakava. Od tu nadaljujeta v Anglijo in Skandinavijo.

Danes je območje preurejeno v poslovno in stanovanjsko četrt. Jugovzhodni del so se odločili prenoviti in je trenutno največji gradbeni projekt v centru mesta na svetu. Predvidevajo da bo končan leta 2020.

Ena od zanimivih novosti je tudi Elbphilharmonie. Fasada zgradbe naj bi predstavljala valovanje reke. Osnovni proračun (75 milijonov) se je povečal za več kot deset-krat, predvsem zaradi proti hrupnega dela. Leži namreč tik ob eni najbolj prometnih rek na svetu. Zato so jo zgradili na posebnih hidravličnih vzmeteh, tako kot da visi obešena z drevesa. S tem želijo zmanjšati oz. popolnoma izničiti tresljaje mimoidočih ladij. Končna cena bo presegla miljardo evrov. In mi se pritožujemo, ko se cena gradnje podvoji.

S tem se je zaključil naš ogled mesta. Vsak smo dali svojo "donacijo" in šli vsak svojo pot. Vrnil sem se do mestne hiše, pojedel kosilo in se obrnil proti pristanišču. Pot me je vodila ob podzemni, nadzemni železnici do obale reke Labe. Po pomolu sem se sprehodil do starega pristanišča, kjer se danes začne in konča večina turističnih voženj po pristanišču. V turističnih informacijah sem se pozanimal za jutri.

Tik ob pristaniški zgradbi leži vhod v Elbetunnel, 426 metrov dolg tunel, 16 metrov pod reko Labo, zgrajen leta 1911. Posebej zanimiva sta vhoda. Še danes je namreč namenjen tudi avtomobilom. V tunel jih spustijo z dvigalom, katerih imajo osem, štiri na vsaki strani! Poleg tega sta še dve modernejši potniški dvigali na vsaki strani. Spustil sem se v globel in pod reko odšel na njen levi breg. Od tam je bil vrhunski razgled na staro pristanišče in vse, kar se dogaja na desnem bregu.

Po približno pol ure sem se skozi tunel vrnil in čas je bil še za moj ogled mesta. Z S-Bahnom sem se odpeljal do postaje Hamburg - Altona. To je končna postaja, kjer se konča večina medkrajevnih vlakov. Kakšne pol ure sem snemal in se nato, ponovno z S-Bahnom odpeljal do Hauptbahnhofa, ki je zame ena najlepših postaj, kar sem jih videl. Tu sem snemal približno eno uro. S-Bahn me je nato odpeljal do postaje Hamburg - Harburg, del mesta na južni strani pristanišča. Ne vem, zakaj se to še imenuje Hamburg, saj je Harburg svoje mesto, ki niti ni spojeno z mestom Hamburg. Pristanišče je namreč OGROMNO. Z vlakom sem potreboval 15 minut! Bolj na hitro sem si ogledal postajo in se z S-Bahnom vrnil v center mesta, kjer sem šel na večerjo: Currywurst!

Še kratek sprehod do hostla. Pisanje bloga, plan za jutri,... Vsak dan je lepši, a tudi vsak mine hitreje kot prejšnji. Čez štiri bom že doma.